Franja

Mettius (Metius) -iī, m Métij, staroitalsko ime. Poseb.

1. Mettius Curtius, gl. Curtius.

2. Mettius Fufetius Metij Fufecij, diktator v Albi Longi; zaradi izdaje ga je dal rim. kralj Tul Hostilij razčetveriti s konji: Mettioeo[que] Fufetioeo Enn. ap. Q., Varr. ap. Non., L., Gell. (z abl. Metto Fufetio), Val. Max., Fl.

3. M. Mettius Mark Metij, Ariovistov gostinski prijatelj: C.

4. Mettius, Atikov kupčijski prijatelj: Ci. ep.

5. Mettius Carus Metij Kar, mimik in ovaduh za časa cesarja Domicijana: Plin. iun., T., Mart.

6. Mettius Pompusianus Metij Pompuzijan, domišljav človek za časa cesarjev Vespazijana in Domicijana: Suet.

7. C. Trebonius Proculus Mettius Modestus Gaj Trebonij Prokul Metij Modest, legat v Likiji in Pamfiliji 100—102 po Kr.: Plin. iun.

Minicius -iī, Minícij, rim. ime. Znani so:

1. Minicius Acilianus Minicij Acilijan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.

2. Sex. Minicius Faustinus Cn. Iulius Severus Sekst Minicij Favstin Gnej Julij Sever, pretor, legat legionis XIII Geminae v Karnutu, legat propraetore v Dakiji l. 120—126 po Kr., v Meziji 128—130, v Britaniji 130—133, v Judeji 133—135 ter v Siriji in Palestini 136—138, consul suffectus l. 127: Dig.

3. C. Minicius Fundanus Gaj Minicij Fundan, Plinijev prijatelj, prokonzul v Aziji l. 122—123: Plin. iun.

4. Minicius Iustus Minicij Just, strogi prefekt v 7. legiji Vespazijanove vojske, Plinijev prijatelj: T., Plin. iun.

5. Minicius Macrinus Minicij Makrin, rim. vitez: Plin. iun.

6. Minicius Thermus Minicij Term, pretorijanec, ki ga je dal Tigelin umoriti, ker je eden od njegovih osvobojencev vložil tožbo zoper njega: T.

7. Minicius Minicij, rim. pravnik, živel verjetno v drugi polovici 2. stoletja po Kr.: Dig.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Monnica -ae, f Mónika, Avguštinova mati (332—387 po Kr.): Aug.

Montius (Magnus) -iī, m Móncij Veliki iz Afrike, ok. l. 350 po Kr. prokonzul v Konstantinoplu, l. 354 quaestor sacri palatii za časa cesarja Konstancija, na čigar pobudo je bil umorjen: Amm.

Mutilia Prisca -ae, f Mutílija Príska, ena od članic Livijinega najožjega kroga, soproga Gaja Fufija Gemina (konzul l. 29 po Kr.). Ko jo je l. 31 Tiberij obtožil zakonolomstva z Julijem Postumom, je v senatu naredila samomor: T.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

Nanniēnus -ī, m Nanién, comes cesarja Valentinijana I., l. 378 po Kr. magister equitum praesentalis, skupaj z Malobavdom poveljnik Gracijanove vojske v zmagovitem boju proti Alamanom pri Argentariji: Amm.

Narmalcha, acc. -an, f (asir. tuj. = regium flumen) Narmálha = „Reka kraljev“. S tem imenom so od 3. tisočletja pr. Kr. označevali kanale med rekama Evfrat in Tigris v njunem srednjem toku, kjer se reki najbolj približata (verjetno današnji Nahr el Malek): Plin. — Soobl. Naarmalcha Naarmálha: Amm.

Narseus -eī in Narses -is, m Nársej, Nárzes

1. perzijski kralj 293—302 po Kr., Sasanid, l. 297 zmagovalec nad rim. cesarjem Galerijem Maksimijanom: Amm., Aur., Eutr.

2. Perzijec, l. 357 poslanec Sapora II. k cesarju Konstanciju II.: Amm.

Nazārius -iī, m Nazárij, lat. retor z začetka 4. stol. po Kr.; ohranjen je njegov panegirik na Konstantina iz l. 321 po Kr.: Hier., Aus.

Nebridius -iī, m Nebrídij

1. iz Etrurije, l. 354—358 po Kr. comes Orientis, l. 358 od Konstancija II. poslan v Galijo kot quaestor sacri palatii, l. 360 praefectus praetorio per Gallias, l. 365 praefectus praetorio per Orientem: Amm.

2. comes rerum privatarum l. 382—385, mestni prefekt Konstantinopla l. 386—388: Cod. Th., Cod. I.

3. iz okolice Kartagine, Avguštinov prijatelj in njegov spremljevalec v Mediolan: Aug.

Nectanabis -idis, m ali Nectenebis -bidis, acc. -bin, m Nektánabis, Nekténebis (Nektánabid, Nekténebid), ime dveh egiptovskih kraljev v 4. stol. pr. Kr.: N. — Soobl. Nectebis -is, m Néktebis: Plin.

Nemesiānus -ī, m Nemeziján, s celim imenom M. Aurelius Olympius Nemesianus Mark Avrelij Olimpij Nemezijan, Kartažan, rim. pesnik v 3. stol. po Kr.: Vop.

2. Nemesianus Nemezijan, comes Orientis v letih 340 in 342 po Kr.: Cod. Th.

Neoterius -iī, m Neotêrij, iz Rima, l. 366 po Kr. kot notarius od cesarja Valentinijana I. poslan iz Galije v Afriko, l. 380 praefectus praetorio per Orientem, l. 390 konzul, l. 385 praefectus praetorio per Italiam, l. 390 praefectus praetorio per Gallias: Symm., Cod. Th.

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

Nerva -ae, m Nêrva, priimek rodu Silijcev in Kokcejev; izmed slednjih je poseb. znan M. Coccēius Nerva Mark Kokcej Nerva, večkrat konzul za časa Nerona, rim. cesar l. 96—98 po Kr.: T., Mart. Od tod adj. Nervius 3 Nêrvov, nêrvovski, nêrvijski: miles Cl. fr. vojak Nervove (nervovske, nervijske) legije.

Nestorius -iī, m Nestórij, krivoverski učitelj v 4. stoletju po Kr. (njegovi privrženci so se imenovali Nestoriānī): Cod. Th., Cod. I.

Nicentius -iī, m Nicéncij, tribun in notarius, ki ga je l. 397 po Kr. Ambrozij čudežno ozdravil: Ambr., Cod. Th. (?).