Franja

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

ogdoas -adis, acc. -ada, f (gr. ὀγδοάς) osmerica, osmica, osem: Hier.; tudi eden od Valentinovih eonov: Tert.

Ōlearos -ī, f (Ὠλέαρος) Oléar, eden od kikladskih otokov v Egejskem morju, jugozahodno od Parosa (zdaj Antiparos): V., Mel. — Soobl. Ōlearus -ī, f: Plin. in Ōliaros -ī, f (Ὠλίαρος) Oléar, Olíar O.

Oppius 3 Ópij(ev), ime rim. rodu, izmed katerega je najbolj znan Cezarjev prijatelj C. Oppius Gaj Opij: Ci. ep., Suet. Oppia -ae, f Ópija

1. soproga Lucija Mindija: Ci. ep.

2. vestalka: L. Kot adj.: lex Oppia L., T. Opijev (= ljudskega tribuna Gaja Opija) zakon; Oppius mons Varr., Fest. Opijev hrib, eden od dveh hribov, ki tvorita Eskvilin (mons Ēsquilīnus).

Orca³ -ae, m Órka, rim. priimek, npr. Valerius Orca Valerij Orka, eden od Ciceronovih naslovnikov: Ci. ep.

Ostanes (Hostanes, Haustanes) -is, m Óstan (Hóstan, Haústan)

1. eden od upornikov, ki se je l. 327 dvignil proti Aleksandru Velikemu v Parajtakeni: Cu.

2. teolog na Kserksovem dvoru, okultist, čarovnik: Ap.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

Panthius -iī, m Pántij, eden od petdesetih Ajgiptovih sinov: Hyg.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

Parthenopaeus -ī, m (Παρϑενοπαῖος) Partenopáj, eden izmed sedmerice pred Tebami: Pac. ap. Non., V., Stat., Hyg.

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

Pātrōn -ōnis, m Pátron, eden od Evandrovih spremljevalcev: V.

Pelagōn -ōnis, m Pélagon, eden od kalidonskih lovcev: O.

Pēneleus -ei in -eos, m (Πηνέλεως) Penélej, sin Hipalma in Asterope, eden od Heleninih snubcev: V., Hyg.

Peparēthos in Peparēthus -ī, f (Πεπάρηϑος) Peparét, eden izmed Kikladov ob polotoku Magnezija (zdaj Scopelo): L., O. — Od tod adj. Peparēthius 3 (Πεπαρήϑιος) peparétski: vinum Plin.

Periander (Periandrus: Hyg., Sid. ) -drī, m (Περίανδρος) Periánder, tiran v Korintu, eden od sedmerice modrih: Gell., Hyg.

Periphās -antis, m (Περίφας) Perifánt

1. eden od Lapitov: O.

2. atiški kralj: O.

3. grški vodja pred Trojo: V.

Phaedimus -ī, m (Φαίδιμος) Fájdim, eden od Niobinih sinov: O.