Franja

bicorniger -gera -gerum (bi in cornu in gerere) dvorog; kot naziv Bakha Bicorniger: O.

bicornis -e (bi in cornu) dvorog: caper, Fauni O., animal Plin., Minotaurus Tert.; pesn. pren.: luna H., Aus. polmesec (o mladem mesecu), Granicus O. ali Rhenus V. z dvema strugama ob ustju, furcae V. ali ferrum Col. dvorogljate -o, iugum (Parnassi) Stat. z dvema vrhovoma, dvogrb, figura (sc. aciei) Amm. polmesečna oblika.

bicorpor -oris (bi in corpus) dvotelesen: Pallas Acc. fr., Gigantes Naev. fr., manus (Centaurorum) Ci. poet.

bicubitālis -e (bi in cubitus) dve lakti (dva vatla) dolg: Plin. (XX, 253; tudi caule bipedali). — Pozna soobl. bicubitus 3: Ap. h.

bidēns -entis, abl. sg. -ī, subst. večinoma -e, gen. pl. -ium in pesn. -um (bi in dēns) dvozob,

1. obr. (o darilnih živalih) ki ima že obe vrsti zob = popolnoma odrasel, dvoleten: porcus Pomp. ap. Gell., hostia Hyg. ap. Gell. Od tod subst. fem. (sc. hostia) darilno živinče (ki ima že obe vrsti zob), odraslo ali dveletno darilno živinče, poseb. darilna ovca: Plin., mactant lectas de more bidentīs V., lanigeras mactabat rite bidentīs V., Amathusiacae bidentes O., tentare multa caede bidentium... deos H., bidenti facere (žrtvovati) Laberius ap. Non.; pren. ovca: bidens prospexit lupum Ph.

2. dvozob = dvorogljat, dvorezen: forfex V., ferrum Ps.-V., (Ciris), ancora Plin., ligones Veg. Od tod subst. masc. (sc. raster) „dvorogljača“, kopača, motika (δίκελλα): Col., Plin., duros iactare bidentes V., glaeba versis frangenda bidentibus V., versare solum bidente Tib., valido bidenti ingemere Lucr., burus bidens O.; met.: bidentis amans Iuv. prijatelj poljedelstva.

bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.

2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko...

biennis -e (bi in annus) dveleten, dve leti trajajoč: Nigidius ap. Gell. et ap. Macr., Non., Prisc., Serv.; pri Plin. (II, 82, 84, 198) in Suet. (Galba 15) je bienni spatio = biennii spatio.

biennium -iī, n (bi in annus) doba ali rok dveh let, dve leti, dveletno obdobje, dveletje: unius anni aut biennii ratio Ci., debita biennii pecunia C., biennio minor Xenophilus Val. Max., biennio maior natu Domitius T., biennio ante Ci., L., T. dve leti poprej, biennio post Ca. ap. Plin., Suet., Eutr., Aur. dve leti pozneje. Pogosto adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biennium dve leti: Pl., Plin. iun., Aur., biennium provinciam obtinere Ci.; prim.: per biennium Ci., L., Cu. idr. = celi dve leti, per biennium continuum Vell., ultra biennium T. nad dve leti.

2. abl. biennio v dveh letih, skozi dve leti: Vell., Plin., Suet., Aur., appellare biennio Ci., biennio prope Ci., eo biennio C., biennio proximo T.; quam ego biennio, postquam hinc in Ephesum abii, conspicio lubens Pl. po dveh letih.

bifīlum -ī, n (bi in fīlum) dvojna nit, dvojnik: Serv.

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

bifōrmis -e (bi in fōrma) dvolik, dvoličen, dvotelesen: Col., Iust., Ianus O., pater (= Chiron) O., monstrum (= Minotaurus) O., proles biformis Minotaurus V., Scylla V., vates biformis H. dvolični pesnik (kot labod in pesnik), biformes hominum partus T. spački.

biforus 3 (bi in forēs) dvokrilen: ostia Vitr.

bifrōns -ontis (bi in frōns) dvočelen, dvoobrazen: Aug., Cypr., Ianus V.

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.

bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.

bigemmis -e (bi in gemma) z dvema popkoma, dvobrsten: reseces Col.

bigener -era -erum (bi in genus) iz dveh različnih rodov izvirajoč, izhajajoč, dvoroden: Varr., Isid.

biiugis -e (bi in iugum)

1. dvovprežen: Stat., Prud., equi V. dvovprega, biiugum colla lyncum O., curriculum Suet., currus Ap.

2. pesn. pren. dvojen: uno biiuges tolli de limine fasces Cl. (= dva konzula brata iz ene rodovine).

biiugus 3 (bi in iugum) dvovprežen: currus Lucr., Sil., Aur., leones V., Lucr., serpentes Val. Fl., equi Mart., temo Stat.; pesn. enalaga: biiugo certamine V. v dirki dvovpreg. t.j. dvovprežnih vozov; subst. biiugī -ōrum, m (sc. equi) dvovprega: admonuit (verbere) biiugos V.; met. bojni voz: desiluit Turnus biiugis V.

bilanx -ancis (bi in lanx) z dvema skledicama (o tehtnici): libra M.