Franja

grānus -ī, m (ger. ali kelt. beseda) kita: ISID.

grātēs, f. pl., le nom. in acc., abl. grātibus enkrat pri T.; beseda je le v reklih rabljen subst. pl. hvala, zahvala, poseb. javna in svečana, izrečena bogovom ali velezaslužnim ljudem: alicui grates agere PL., CI., L., O., T. ali grates dicere V. zahvalo izreči komu, zahvalo izkazati komu, zahvaliti se komu, alicui grates habere CU. biti komu hvaležen, alicui grates habere atque agere PL. ali alicui g. agere habereque CU., pro tantis ... victoriis grates diis immortalibus agere habereque L.; pesn. tudi grates referre O. hvaležnega se izkazati, hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati; iron.: di tibi persolvant grates V. naj ti poplačajo, naj ti povrnejo; pleonastično: quibus pro benefactis deberi tibi multas grates gratias PL.; meton. zahvalni prazniki, (za)hvalni godovi: superis decernere grates O., laudibus gratibusque venerari T.

grātor -ārī -ātus sum (grātus), pesn. in poklas. beseda nam nedaktilskega grātulārī

1. svojo radost (o kakem srečnem dogodku) izraziti, od tod srečo voščiti, čestitati: ACC. FR., inveni, germana, viam: gratare sorori V., invicem inter se gratantes L., dominae gratare; levata est Alcmene! O., totoque libens mihi pectore grator O. se veselim; z ACI: SEN. TR., CL., gratatur reduces (sc. eos esse) V. čestita k vrnitvi, tum complexus eum Tiberius ... incolumem fore gratatur T.; s quod: AUR., gratantium, quod discrimen inprovisum et matris facinus evasisset T.; abs.: versi in laetitiam laudantes gratantesque T., ad gratandum sese expedire T.

2. veselo zahvaliti se, izkazovati zahvalo: Iovis ... templum gratantes ovantesque adire (cupimus) L., quisquis ades ..., gratare O.; occ.: sed abest gratantibus Aeson O. a Ezona ni pri njih zahvalnem godu. – Od tod adv. grātanter (iz pt. pr.) radostno, z veseljem: AUR., AMM.

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

gȳrus -ī, m (gr. γῦρος), večinoma pesn. in poklas. beseda, klas. le metaf.,

1. krožno gibanje, kroženje, krog, kolobar, lok, zavinek, ovinek: TIB., COL., LUCAN., STAT., volat (telum) ingenti gyro V., anguis ... septem ingens gyros, septena volumina traxit V. se je zvila v sedem kolobarjev, v sedem krivin, eludit (Camilla) gyro interior V., gyros per aëra ducere O. krožiti (o pticah), flectitur in gyrum (milvus) O., redit (valpes) in gyrum O. se vrne v krogu, gyros agitare SEN. FR. (o ribi), apes gyros volatu edunt PLIN., grues gyros quosdam in decoro cursu peragunt PLIN., in gyrum euripo addito SUET. krog in krog, linea in gyrum reflexa M. krožnica, maeandros facere et gyros AMM.; pren.: in illis dialecticae gyris atque maeandris consenescas GELL.

2. occ.
a) krožni obrat, okret (pri jahanju): equi gyros dant V. se obračajo (sučejo) v krogu, gyros carpere V. ali in gyros ire O. v krogu teči, variare gyros T. raznovrstne kroge delati, raznovrstne krožne obrate izvajati.
b) meton. torišče za konje, tekališče, jahališče: gyrum pulsat equis PR. = konje drevi na (po) torišču; pren. predpisana pot, prizorišče, področje, poprišče: ex ingenti quodam oratorem immensoque campo in exiguum gyrum compellere CI., homines effrenatos in gyrum rationis et doctrinae duci oportet CI., angustissimo gyro ingeniorum impetūs refringere PLIN. IUN.

3. pesn. metaf. krog = krožni tek časa, časovni tek: bruma nivalem interiore diem gyro trahit H. v notranjem (manjšem) krogu, tako da je dan krajši, simili gyro PH. v enakem časovnem teku, gyro breviore bigas lunae flecti SEN. TR., augustissimum habet dies gyrum SEN. PH. – Vulg. soobl. goerus -ī, m: NON., PROB. (?).

haedillus -ī, m (demin. haedus) kozliček, kot ljubkovalna beseda: Pl.

hallelūia (āllelūia) interj. (hebr. beseda) (h)aleluja = hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog!: Eccl. (Paul. Nol. hallēlūia). Od tod adj. hallelūiaticus 3 ki hvali Boga, ki slavi —, ki poveličuje —: psalmi Aug.

halophanta -ae, m (gr. ἁλοφάντες), šalj. po συκοφάντες tvorjena beseda, ki označuje ovaduha ljudi, ki so navkljub prepovedi izvažali sol, od tod metaf. malopridnež, lopov: Pl.

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

herna -ae, f (po Serv. sab., po P. F. beseda iz jezika Marsov) = saxum ali saxa.

hērōs -ōis, m (gr. ἥρως)

1. heroj, polbog, častno ime božjih sinov (pol božjega, pol človeškega izvora), ki so bili po smrti zaradi izvrstnih del sprejeti med bogove: quem virum aut heroa lyrā vel acri tibiā sumis celebrare Clio, quem deum? H., Aeneas h. V., maxumus h. (= Aeneas) V., capit inscius heros (= Hercules) virus Echidnae O., laudes heroum Q., heroum magnitudo Q. ali manus Val. Fl., robora semideûm heroum Stat., arma heroum Suet. Beseda pogosto označena z adj.: Troius V. ali Cytherēïus h. O. = Aeneas, Rhodopēïus h. O. = Orpheus, Neptunius h. O. = Theseus, Thesēïus h. O. = Hippolytus, Laërtius h. O. = Ulixes.

2. klas. le metaf. = junak, odličnik, poštenjak: quantum in illo herōe (sc. Milone) esset animi Ci., heros ille noster Cato Ci. ep., Antonii colloquium cum heroibus nostris (sc. Bruto et Cassio) Ci. ep., illorum fuit heroum (sc. Platonis et Aristotelis) virtutem excitare iacentem Ci.; iron. o Klodiju: Ci.; kot adj. = junaški: heroas sensus adferre Pers.

hin, n indecl. (hebr. beseda) hin, hebr. mera za tekočine = congius: Vulg.

hirpus (irpus) -ī, m (osk.-sab. beseda; gl. hircus) volk: Serv., P. F.

hirundō -inis, f

1. lastovica, lastovka: Pl., Lucr., Cels., Col., Plin., Sen. ph., Iuv., arguta (ščebetajoča) lacus circumvolitavit h. V., nigra V., cum hirundine prima H., veris praenuntia h. O.; kot ljubkovalna beseda = „golobička, golobičica“: Pl.

2. riba morska lastovica: Plin.

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.

hospes -pitis, m, redko f nam. nav. hospita (iz *hosti-potis [gl. hostis in potis] gostni gospod; prim. sl. gospod, sl. gospôda, sl. gospodar = hr. gospòdar; beseda δεσ-πότης (gospod) je le v svojem drugem delu sor. z drugim delom zloženke hospes)

I. kot subst.

1. gostitelj, gostinski prijatelj, (po)gostnik: amicus hospes Ter., devertere ad hospitem Ci., hospites ad eum (Timotheum) defendendum convenerunt N., hic (Iason) … tanti hospitem fecit, ut … N., pars hospitem aut cognatum reperiebant S., veluti succinctus cursitat hospes continuatque dapes H., Iuppiter Hospes (gr. ξένος) O. zaščitnik gostinske pravice; poseb. stanodajalec vojakom: Petr., legionarius ut hospitem tuetur T., polluere hospitum domus T.

2. tujec, inozemec, ki ima kje gostinsko pravico ali s kom gostinsko zvezo, gost, gostinski prijatelj: hospes nullus tam in amici hospitium devorti potest, quia … Pl., deducere hospitem ad domum Corn., in hospitis et amici mei M. Pacuvi nova fabula Ci., dic, hospes, Spartae nos te hic vidisse iacentĭs Ci., ignoscat Cn. Domitius … , hospes et familiaris meus Ci., accipere hospitem, hospitem commendare Ci. ep., ut homo nefarius de suo hospite supplicium sumeret Ci., quis novus hic nostris successit sedibus hospes? V., vespertinus h. H., penetralia sparsisse nocturno cruore hospitis H., turpius eicitur quam non admittitur hospes O.; od kod? hospes Lacyntho Pl., h. ex Arcadia N. Oba pomena v enem stavku: dexteram Deiotaro hospes hospiti porrexisti Ci., non hospes ab hospite tutus O., Hospes kot fem. = gostja, tujka, inozemka: Acc. fr., h. amica O., Thebais h. Sen. tr., h. tua Ap.

3. metaf. tujec v čem = neizkušen(ec) —, neizveden(ec) v čem, nevešč česa: nunc me hospitem litīs sequi … aliorum exempla commonent Ter., adeone hospes (es) huiusce urbis? Ci., vos hospites in nostra urbe versamini? Ci., peregrinum atque hospitem in agendo esse Ci. —

II. kot adj.

1. gostoljuben, gostinski: h. Aurora (= vzhod) Stat., cymba Stat.

2. tuj, inozemski: h. curia Lucan., gemma Pall.

Opomba: Gen. pl. nav. hospitum, toda hospitium: L.

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

īduo -āre (etr. beseda?) deliti: Macr.