Franja

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

Matiēnus -ī, m Matién, rim. nom. propr. Znani so

1. Matienus Matien, duumvir navalis l. 181, pretor 173: L.

2. C. Matienus Gaj Matien, dezerter v Španiji l. 138, prodan kot suženj: L. epit.

3. P. Matienus Publij Matien je kot tr. mil. l. 205 skupaj z Markom Sergijem osvojil Lokre: L.

Matinius -iī, m Matínij, rim. nom. propr. Znan je P. Matinius Publij Matinij, pooblaščenec Marka Bruta za reševanje finančnih vprašanj s Salamino in Ciprom (56—50): Ci. ep.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

Memmius 3 Mémij(ev), ime rim. plebejskega rodu: L., V., O. Poseb. znani so

1. C. Memmius Gaj Memij, ki je l. 111 kot tr. pl. nastopil proti Jugurti, ubit l. 99 na konzulskih volitvah: L., S., Fl.

2. C. Memmius Gemellus Gaj Memij Gemel, tr. pl. l. 66, pretor l. 58, prijatelj Cicerona in Lukrecija, ki mu je posvetil svojo poučno pesem De rerum natura. Kvint Kurcij ga je tožil de ambitu; po obsodbi je odšel v pregnanstvo v Atene in Mitileno, vendar je ohranjal redne stike s Ciceronom (ohranjenih je več pisem, ki mu jih je pisal Ciceron): Ci. ep.

3. C. Memmius Gaj Memij, tr. pl. l. 66 je tožil Avla Gabinija de repetundis. Po dosegi obsodbe se je s tožbo lotil Gaja Rabirija Postuma, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci.

4. P. Memmius Regulus Publij Memij Regul; zelo je pripomogel k izpodrinjenju osovraženega Tiberijevega ljubljenca Sejana, l. 35 po Kr. cesarski namestnik v Meziji, Makedoniji in Ahaji, umrl l. 61 po Kr. Cesar Neron ga je baje tako cenil, da ga je nameraval določiti za svojega naslednika: T. — Od tod patron. Memmiadēs -ae, m Memijád = Memij, eden od Memijev, pripadnik Memijevega rodu: Lucr. Adj. Memmiānus 3 Mémijev: praedia Ci. ep. (gl. pod 2. (Gaj Memij Gemel)).

Merenda -ae, m Merénda, rim. priimek, npr. T. Antonius Merenda, Q. Antonius Merenda, P. Cornelius Merenda, Cn. Cornelius Merenda: L., Ser. Cornelius Merenda Plin.

mīlliē(n)s in mīliē(n)s, adv. (mīlle, mīle)

1. tisočkrat: quinquies m. Plin., bis m. HS Val. Max., cur autem, si pecuniae modus statuendus fuit feminis, P. Crassi filia posset habere, si unica patri esset, aeris milliens salva lege, mea triciens non posset Ci.

2. sinekdoha tisočkrat = sl. stokrat = premnogokrat, neštetokrat: Cat., ex ipsa miliens audivi Ter., plus miliens audivi Ter. več kot tisočkrat, miliens meā villā fuerat Ci., non miliens perire est melius? Ci., agros nostros miliens depopulati sunt L.

miseri-cors -cordis (miserērī in cor) milosrčen, usmiljen, usmiljenega srca, sočuten: Pl., Ap., utrum is clemens ac misericors an inhumanissimus et crudelissimus esse videatur Ci., quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., misericordissima veneratio, misericordissimae leges Aug., m. mendacium Ci., mors Petr., m. in suos Ci.; redkeje z abl.: in furibus S., in re Ci. — Adv. misericorditer: Quadr. fr., Ps.-Q., Aug., Lact.; komp. misericordius Aug.; superl. misericordissimē: Aug.

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

mitra -ae, f (gr. μίτρα) oglavna poveza, oglavnica, turban, mitra, azijsko naglavje z jermenoma, ki sta se zavezovala pod brado; v Grčiji in pozneje tudi v Rimu so mitro nosile le ženske in mehkužniki, poseb. gizdalini: Luc. fr., Lucr., Pr., Paul. (Dig.), Arn., Vulg., mitra Melitensis Varr., P. Clodius a crocotā, a mitrā … est factus repente popularis Ci., picta lupa barbara mitra Iuv., Maconia V., habent redimicula mitrae V., mitrae versicolores Plin., crispantes mitrae Hier.

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.

ne-frēns -frendis (ne in frendere) ki še ne zna (more) gristi, še brezzob: quem ego nefrendem alui L. Andr. ap. Fest., porci amisso nomine lactentis dicuntur nefrendes ab eo, quod nondum fabam frendere possunt Varr., nefrendes dictos asserit Q. Mucius Scaevola arietes, quod dentibus frendere non possint. Ateius Capito infantes esse nondum frendentes, id est frangentes. … Pro nefrendibus alii nefrundines intelligunt, quos usus recens dicit vel renes vel testiculos, quos Lanuvini appelant nebrundines, Graeci νεφρούς, Praenestini nefrones Fest. (prim. P. F. p. 163M).

nem-pe, part. (iz indoev. pron. debla *no- [gl. enim, nam] + pe [gl. quippe]; prim. lit. kaōĩ-p kakor, šeōĩ-p … teōĩ-p tako … tako)

1. v pojasnilo in potrditev kake povedi = saj, saj vendar, saj menda, menda ja, namreč: nempe uxor est tua Pl., n. dixi H., n. enim duo genera materiarum apud rhetoras tractantur T. saj vendar.

2. v potrditev, kadar poudarjamo tisto, kar se priznava in se ne da tajiti = kajpada, seveda, menda da (ja), toda seveda, prav, vsekakor, (za)res, resnično: n. incomposito dixi pede currere versus Lucili H., optabam certe recipi: sum n. receptus O. res sem bil sprejet, hoc duce n. deo ventis agitaris O.

3. v dodatno potrditev v vprašanjih, izrečenih z začudenjem ali neugodjem = res, torej res, ali s prepričanjem = menda (ja), kajne (da): n. hic tuus est ? Pl. torej je (ta) res tvoj?, n. recte valet? Pl. menda je ja zdrav?, n. negas? res lažeš?, n. eum dicis? Ci. ti misliš tega, kajne?

4. v potrditev in dodatno pritrditev v odgovorih na vprašanja, pogosto iron. = to se ve, da … , seveda, kajpada, kajpak (da), očitno, vendar: Pompei tertius consulatus in quibus actis constitit? n. in legibus Ci. očitno vendar, da v zakonodaji, a quo defenderet? n. ab hoste Ci., quos ego orno? n. eos, qui … Ci. tiste vendar, ki …

Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.

ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si … non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut … Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi … non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec … nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi … (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi … (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo … vidit) Ci., quid petunt alii … nisi … (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego … (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere … ) S. — Posebne zveze:
a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum … docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si … Ci.