Franja

Velitrae -ārum, f Velítre, mesto v južnem Laciju na nekdanjem ozemlju Volskov; l. 260 so ga poselili Rimljani (zdaj Velletri): L., Sil., Suet. Od tod adj.

1. Veliternus 3 velítrski, velitêrnski: ager, hostis, populus, coloni L., rus Plin.; subst. Veliternī -ōrum, m Velítrci, Velitêrni, preb. Veliter: L., Plin., Suet.

2. Veliternīnus 3 velítrski: vina Plin.

Vellaunodūnum -ī, n Velavnodún, mesto Senonov (gl. Senonēs) v Lugdunski Galiji (zdaj Chateau Landon) med Agedinkom (zdaj Sens) in Genabom (zdaj Orléans): C.

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

Venusia -ae, f Venúzija, staro apulijsko mesto na meji med Apulijo in Lukanijo ob Avfidu, naseljeno v času samnitskih vojn, Horacijevo rodno mesto (zdaj Venosa): Ci. ep., L., Vell., Plin. Od tod adj. Venusīnus 3 venúzijski, venuzínski: populus L., colonus (sc. Horatius) H., silvae H., lucerna Iuv. (o Horacijevi satiri); subst. Venusīnī -ōrum, m Venúzijci, Venuzíni, preb. Venuzije: L., Plin.

Vercellae -ārum, f Vercéle, mesto v Cisalpinski Galiji (zdaj Vercelli): T., Plin. Od tod adj. Vercellēnsis -e vercélski: ager Plin., episcopus Hier.

Vergae -ārum, f Vérge, mesto v Brutiju: L.

Verginum -iī, n Vêrgin, utrjeno mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

Verrūgō -inis, f Verúgina, mesto Volskov ob levem bregu reke Trer: L., Val. Max.

Vērulae -ārum, f Vêrule, mesto Hernikov v Laciju (zdaj Veroli): Fl. Od tod adj. Vērulānus 3 vêrulski, iz Vêrul ali v Vêrulah doma: populus L.; subst. Vērulānī -ōrum, m Vêrulci, Veruláni, preb. Verul: Plin.

Vescelia -ae, f Vescélija, mesto v Hispaniji: L.

Vesontiō -ōnis, m Vezonción, glavno mesto Sekvancev, kjer je Cezar l. 58 premagal Ariovista (zdaj Besançon): C., Aus.

Vesunna -ae, f Vezúna, mesto v Akvitaniji (zdaj Périgueux). Od tod Vesunnicī -ōrum, m Vezúnci, Vezúniki, preb. Vezune, vezúnska občina: Sid.

Vetera -um, n ali (s celim izrazom) Vetera castra Stari grad (zdaj Birten pri mestu Xanten), mesto v Belgijski Galiji ob Renu: T.

Vetulōnia -ae, f Vetulónija, mesto v Etruriji: Sil. Od tod preb. Vetulōniēnsēs -ium, m (Plin.) ali Vetulōniī -ōrum, m (Plin.) Vetulónijci.

Vībō -ōnis, f Vibóna, prej Hippo (zdaj Monteleone), primorsko mesto v Brutiju: Ci., L., C., Mel., M.; s celim imenom Vībō Valentia Vibóna Valéncija: Plin. Od tod adj. Vībōnēnsis -e vibónski: ager L., M., sinus Ci. ep., Plin.

Vīcētia -ae, f Vicétija, utrjeno mesto v pokrajini Venecija (Venetija) (zdaj Vicenza): T., Plin., Suet., Iust. Od tod subst. Vīcētīnī -ōrum, m Vicétijci, Vicetín(c)i, preb. Vicetije: Brutus in Ci. ep., Plin. — Soobl. Vīcēntīnī -ōrum, m Vicentín(c)i, preb. Vicetije: Plin. iun.

Victumulae -ārum, f Viktúmule, mesto v severni Italiji (Gallia cisalpina): L., Plin.

Victumviae -ārum, f Viktúmvije, mesto v severni Italiji: L.

Vienna -ae, f Viéna, glavno mesto Alobrogov (Alobrožanov) v Narbonski Galiji (zdaj Vienne): Ci. ep., C., Mel., Plin., Mart., T. Od tod adj. Viennēnsis -e viénski: ager Plin., colonia T.; subst. Viennēnsēs -ium, m Viénci, preb. Viene: Vell., Plin., Plin. iun., T.