Franja

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

Narmalcha, acc. -an, f (asir. tuj. = regium flumen) Narmálha = „Reka kraljev“. S tem imenom so od 3. tisočletja pr. Kr. označevali kanale med rekama Evfrat in Tigris v njunem srednjem toku, kjer se reki najbolj približata (verjetno današnji Nahr el Malek): Plin. — Soobl. Naarmalcha Naarmálha: Amm.

Nārycum -ī, n (Ναρύκιον, Νᾶρυξ, Ναρύκα, Ναρύκη) Nárik (Naríkij, Náriks, Nárika) mesto ozolskih Lokrov ob Evbojskem prelivu, ki so v italskem Brutiju ustanovili naselbino, mesto Lokre (Locri): Plin. Od tod adj. Nārycius 3 (Ναρύκιος) náriški = lókrski, lókrijski: heros (= Aiax Oileus, rojen v grških Lokrih) O., Lelex O., Narycia (sc. urbs) O. nariško mesto, Narik = lokrovsko mesto = Lokri v Brutiju, Narycii Locri V. nariški Lokri (= preb. Narika), Narycia pix V., Col., Plin. lokrovska smola (= smola iz brutijskih Lokrov).

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

Naucratēs -is, acc. sg. -em, abl. -e, nom. pl. -ae, m (Ναυκράτης) Návkrat, Eritrejec, grški govornik, Izokratov učenec: Ci., Q.; v pl.: illi Theopompi, Ephori, Philisti, Naucratae Ci. možje, kakršni so Teopomp, Efor, Filist, Navkrat.

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

nauta -ae, m (skrč. iz nāvita: nāvis) in pesn. nāvita -ae, m

1. ladjar, brodnik, brodar, mornar: Ci. idr., audivi ex nauta, qui illas vexerat Ter., navita Charon V., Stygiae navita (sc. Charon) turpis aquae Tib., navitae (sc. Charonti) reddita stipe Ap., navita Porthmeus Petr. poet., nautae sunt omnes, qui navigandi causā in navi sunt Ulp.; sg. kolekt.: obvertit navita remos O.; occ. ribič: dum navita retia siccat O.

2. ladijski gospodar, lastnik ladje, ladjar, kupec, trgovec, prekupčevalec: Myrtoum pavidus nauta secat mare H., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., miles nautaeque per omne audaces mare qui currunt H.; sg. kolekt.: Aemilianus nauta Sid.

3. mornar, pomorščak: Cat., voluptas nullast navitis … maior meo animo quam quando ex alto procul terram conspiciunt Pl., nautae militesque Siculorum Ci., nautae dominique navium C., nautas gubernatoresque comparari iubet C., navita de ventis, de tauris narrat arator Pr., multā prolutus vappā nauta H. (z „mornarji“ označuje H. najsurovejše ljudi; da je druženje z mornarji škodljivo za moralo, so torej vedeli že starodavniki).

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

nauticus 3 (izpos. gr. ναυτικός) ladijski, ladjarski, brodniški, brodarski, pomorski, mornarski: Plin., Dig., instrumentum L., exuviae n. Ci. zaplenjeni ladijski kljuni (nosovi), „inhibere“ est verbum totum nauticum Ci. ep. čisto mornarski izraz, scientia atque usus nauticarum rerum C. teoretično in praktično znanje pomorstva, castra n. N. obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, n. pinus V. ladja, clamor V. vpitje mornarjev, funis Fest.; subst. nauticī -ōrum, m mornarji, pomorščaki: nautici tabernacula detendunt L., velificant in Pado nautici Plin.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

nāvi-fragus 3 (obl. so vpeljali daktilski pesniki nam. manj uporabnega naufragus; nāvis in frangere) ladjelomen, ladje razbijajoč, brodolomen: Scylaceum V., aequor O., fretum O. sicilska morska ožina med Skilo in Haribdo, saxa Stat.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.

nebris (-idis), acc. sg. -ida, acc. pl. -idas, f (gr. νεβρίς) jelenčevina, jelenčkov kožuh, s katerim so se ogrinjali pri elevzinskih misterijih in bakhantke pri Dionizovem bogoslužju: Stat., Cl.

nectareus 3 (gr. νεκτάρεος)

1. nektarski, nektarjev = iz nektarja: aquae O. nektarski vrelci, sokovi (po Stowasserju (pesn.) rosa).

2. nektarski = sladek, okusen, ljubek kot nektar; o vinu: Attica nectareum turbatis mella Falernum Mart.; o vrelcih: fontes Cl. Od tod subst. nectarea (nectaria) -ae, f (sc. herba) bot. veliki oman (Inula helenium Linn.), s katerim so dišavili vino: Plin.