Franja

Thysdrus (Tysdrus) -ī, f (Θύσδρος) Tízdros (pozni pisci) in Thisdra -ae, f (Auct. b. Afr.) Tízdra, mesto v Afriki. — Od tod adj. Thysdritānus (Tysdritānus, Thisdritānus, Tisdritānus) 3 tízdrski, tizdritánski: Plin., Gell.; subst. Thisdritānī -ōrum, m Tizdritán(c)i: Auct. b. Afr.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tibilis -is, acc. -im, f Tíbilis, mesto v Numidiji ob cesti iz Cirte v Kartagino, znano po vročih vrelcih: Aug. — Od tod adj. Tibilitānus 3 tíbiliški, tibilitánski, v ali pri Tíbilisu se nahajajoč: aquae Aug.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

Tigrāno-certa -ae, f (Plin., T., Front.) in Tigrāno-certa -ōrum, n (T.) (τὰ Τιγρανόκερτα; Tigrānēs in semit. kartha = mesto; prim. Karthago iz fen. Qart-ḥadašat „Novo mesto“) Tigranokêrta (Tigranokêrte), Tigranovo mesto, glavno in prestolno mesto Velike Armenije, ki ga je ustanovil, sezidal in močno utrdil Tigran (zdaj Silvan).

Tinge in Tingi, acc. -im, f Tínga, mesto v Mavretaniji (zdaj Tanger): Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Tingitānus 3 tínški, tingitánski: provincia Plin. del Mavretanije, ki se imenuje tudi Mauritania Tingitana Tingitanska (Tinška) Mavretanija.

Tīos -iī, f (Mel.) in Tīum -iī, n (Plin.) Tíos (Tíj), mesto v Bitiniji, miletska kolonija.

TĪrȳns -ynthis in -ynthos, acc. -yntha, f (Τίρυνς -υνϑος) Tirínt, mesto v Argolidi, kjer je odraščal Herakles (Herkul), rodni kraj njegove matere Alkmene: Plin., Stat., Serv. — Od tod adj. Tīrȳnthius 3 (Τιρύνϑιος) tirínt(ij)ski, (poseb. o Heraklu (Herkulu) in vsem, kar je z njim povezano), Hêraklov (Hêrkulov), herakléjski (hêrkulski): iuvenis, hospes (= Herakles, Herkul) O., aula (= mesto Herculaneum Herkulaneum) Stat., tecta (= Sagunt) Sil., tela (= Heraklove, Herkulove) O., gens (= Fabijev rod, ki je baje izviral od Herkula) Sil., heros (= Herakles, Herkul) O. ali (= Chromis Hromis, Herkulov sin) Stat. ali (= Fabius Cunctator) Sil.; subst.

1. Tīrynthia -ae, f Tirín(t)čanka, Tiríntijka = Alkmena: O.

2. Tīrynthius -iī, m Tirín(t)čan, Tiríntijec = Herakles, Herkul: V.; pl. Tīrynthiī -ōrum, m Tirín(t)čani, Tiríntijci, preb. Tirinta: Plin.

Tisanūsa -ae, f Tizanúza, pristaniško mesto v Kariji: Mel., Plin.

Tissē -ēs, f (Τίσση) Tísa, mesto na Siciliji ob Etni: Sil. — Od tod preb. Tissēnsēs -ium, m Tisán(c)i: Ci., Plin.

Tmōlus -ī, m (Τμῶλος) (V., O., Plin.) in Timōlus (Tymōlus) -ī, m (O.) Tmólos (Timólos), gorovje pri Sardah v Lidiji (zdaj Boz Dagi). Na njem je bilo istomensko mesto Tmolos (Tmōlus), ki je bilo uničeno v potresu l. 19 po Kr.: T. — Od tod

1. adj. Tmōlius 3 (Τμώλιος) tmólski, tmóloški, tmólijski: terra O.

2. subst. Tmōlius -iī, m (Τμώλιος sc. οἶνος) tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: V.

3. subst. Tmōlītēs -ae, acc. -ēn, m (Τμωλίτης)
a) Tmolít, Tmólijec, Tmólošan, preb. Tmolosa: Ci.
b) (sc. οἶνος) tmolít, tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: Plin., Vitr.

Tolbiacum -ī, n Tolbíak, mesto v spodnji Germaniji (Germania inferior) (zdaj Zülpich jugozahodno od Kölna): T.

Tolētum -ī, n Tolét, mesto Karpetancev v Tarakonski Hispaniji (zdaj Toledo): L. — Od tod adj. Tolētānus 3 tolétski, toletánski, iz Toléta prihajajoč; subst. Tolētānī -ōrum, m Toletán(c)i, Tolétčani, preb. Toleta: L., Plin.

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

Tomī -ōrum, m (Τόμοι) (Stat., Cl.; v gr. obl. Tomoe: Mel.) in Tomis -idis, f (Τόμις) (O.) Tómi, Tómida, mesto v spodnji Meziji (danes Konstanca (Constanţa)), kraj Ovidijevega pregnanstva; ime je baje izpeljano iz τομή : τέμνω, ker naj bi tam Medeja razsekala brata Absirta — Od tod
a) subst. Tomītae -ārum, m (Τομίτης) Tómci, Tomíti, preb. Tomov: O.
b) adj. Tomītānus 3 tómski, tomitánski: ager, terra O.

Torōna -ae, f in Torōnē -ēs, f (Τορώνη) Toróna (zdaj Toroni), primorsko mesto na Halkidiki (na zahodni strani sitonijskega polotoka): Mel., Toronae promunturium (ἡ Τορωναίη ἄκρη) L., ad Toronen classem appulerunt L. Od tod adj.

1. Torōnaeus 3 (Τορωναῖος) torónski, toronájski: sinus (med Paleno in Sitonijo) T.; subst. pl. Torōnaeī -ōrum, m Torónci, Toronájci, preb. Torone: Plin.

2. Torōnāicus 3 (Τορωναϊκός) torónski, toronájski, toronáiški: mare L.

Toxandrī -ōrum, m Toksándri, pleme v Belgijski Galiji: Plin. Od tod Toxandria -ae, f Toksándrija, mesto, ki so ga ustanovili Franki v deželi Toksandrov: Amm.