Franja

Oeta -ae, f: Ci., L., V., Sil., Sen. tr. ali Oetē -ēs, f: O., Lucan. (Οἴτη) Ójta, pogorje v južni Tesaliji, raztegajoče se od Malijskega zaliva (od Termopil) na zahod proti Pindu (zdaj Kumayta); v obl. Oetē m: O., Cl.; preg.: tibi deserit Hesperus Oetam V. = ugodilo se ti bo. — Od tod adj. Oetaeus 3 (Οἰταῖος) ójtski, ojtájski: Cat., Pr., Stat., Mel., Plin., mons Ci., montes L., rex O. = trahinski kralj Keiks (Κήυξ), flamma O.; subst. Oetaeus -ī, m Ojtájec = Herkul: O. (o Herkulu, ki je umrl in bil sežgan na Ojti).

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen

1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).

2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu).

ol-faciō -ere -fēcī -factum (olēre in facere)

1. (po)duhati, ovoha(va)ti, (po)vonjati, (po)vohati: Cat., Cels., ea, quae gustamus, olfacimus, tractamus Ci., sagacissime o. Plin. prav oster voh imeti, sensus olfaciendi Aug. voh; pt. pf. olfactus 3 povohan, poduhan: Plin.; pren. = opaziti (opažati), (za)čutiti, zazna(va)ti, zaslediti (zasledovati): Ter., Petr., nummum Ci.

2. o. aliquem aliquā re „seznaniti koga z vonjem (okusom) kake stvari“, privaditi (privajati) koga na kaj: labra (sc. agnorum) lacte o. Varr.

Opomba: Imp. olfac: Aug.

olitor (bolje holitor) -ōris, m (olus) zelenjavar, zelenjadar = zelenjadni (kuhinjski) vrtnar: Naev., Pl., Ci. ep., Col., Plin.; preg.: mulier olitori non supplicat, si quast mala Pl. — Od tod adj. olitōrius 3 zelenjaven, zelenjaden, kuhinjski: horti Ulp. (Dig.) zelenjavni vrtovi, zelenjadniki, zelenjaki, ostiola Plin. vratca na zelenjadnike, forum o. Varr., L., T. zelenjavni trg v Rimu, jugozahodno od Kapitolija proti Tiberinemu otoku.

Olȳbrius -iī, m Olíbrij, ime več rim. konzulov; enemu od njih, Aniciju Olibriju, je Klavdij Klavdijan posvetil panegirik: Cl., Amm. — Olȳbriacus 3 Olíbrijev, olíbrijski: genus et nomen Prud. ap. Symm.

Omāna -ae, f (Ὄμαν(ν)α) Omána, mesto v Arabiji: Plin. Omānus 3 ománski: Plin.

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

Ophīōn -onis, m (Ὀφίων) Ofíon

1. Kadmov spremljevalec; od tod adj. Ophīonius 3 ofíonski, pesn. = tebánski: caedes Sen. tr. (sc. Penteja).

2. Amikov oče (Amycus); od tod patron. Ophīonidēs -ae, m (Ὀφιονίδης) Ofioníd, Ofionov sin = Amik: O.

Ophir, indecl. Ófir, dežela v južni Arabiji: Vulg. — Od tod adj. Ophirius 3 ófirski, iz Ófira: Plin.

ophiūsa -ae, f (ὀφιοῦσα)

1. bot.. ofiúza, neko čarovno zelišče na otoku Elefantina pri Etiopiji: Plin.

2. kot nom. propr. Ophiūsa -ae, f (Ὀφιοῦσα) Ofiúza
a) staro ime Cipra; od tod adj. Ophiūsius 3 ofiúški = cíprski: arva O.
b) mesto na Pontu: Plin.
c) ime nekaterih drugih otokov: Plin.

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).

opīmō -āre -āvī -ātum (opīmus)

1. narediti (delati) kaj rodovitno: terram ad educandos fetus suos Ap.; pren.: venustos uberi facundiā sales Aus.

2. (o)debeliti, (s)pitati, narediti (delati) kaj tolsto: turtures Col.; od tod adj. pt. pf. opīmātus 3 debel, tolst: opimato fluens abdomine venter Aus.

3. metaf. narediti (delati) kaj obilno, polniti, napolniti (napolnjevati): autumnum Aus.

opisthotonos -ī, m (gr. ὀπισϑότονος)

1. bolezen, pri kateri se zaradi mišičnega krča glava nagne nazaj in je ni mogoče več upogniti naprej, nekak zatilni krč: Plin. — Od tod adj. opisthotonicus 3 (gr. ὀπισϑοτονικός) zatilnemu krču podvržen, bolehajoč za zatilnim krčem: Plin. — Soobl. opisthotonia -ae, f zatilni krč (čisto lat. supinus raptus, naspr. emprosthotonia, čisto lat. pronus raptus): Cael.

2. bolezen, pri kateri človek pada vznak: Hier.

Opitergium -iī, n Opitêrgij, mesto v Benečiji zahodno od Akvileje (Oglej), zdaj Oderzo: T., Plin. — Od tod adj. Opitergīnus 3 opitêrgijski: Q., Plin.; preb. Opitergīnī -ōrum, m Opitergíni (Opitêrgijci): Fl.

op-pōnō -ere -posuī -positum (ob in pōnere)

1. na(s)proti postaviti (postavljati), položiti (polagati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), (po)držati pred (ob) kaj, pass. nasproti stopiti (stati), se uleči (ležati): Petr., Cels. idr., o. manum fronti O. dati na čelo, oculis (ante oculos) manū o. O. ali manum ad oculos Suet. zasloniti (zaslanjati), zakri(va)ti si oči z roko, auriculum H. nastaviti, prožiti, pomoliti, fores oppositae O. nasproti postavljena = zaprta; med.: luna … opposita soli Ci. ki je stopila soncu nasproti; poseb. kaj v varstvo ali bran, obrambo (čemu) na(s)proti, kaj pred kaj postaviti (postavljati): exercitum barbarorum copiis Cu., armatos ad omnes introitus C., turrim ad introitum portūs C., castra ante moenia L., alicui equites C., se alicui C. idr., pro carissimis pignoribus corpora o. Cu. te predrage zastave zaslanjati s svojimi telesi, urbs barbaris ut propugnaculum opposita N. nasproti stoječe, moles oppositae fluctibus Ci.; o mestih: oppidum oppositum Thessaliae C. ki stoji nasproti Tesalije, Rhegion oppositum contra Lanclēia saxa O.; occ.
a) kot kockarski t.t. staviti proti (za protidobitek): pono palium: ille suum anulum opposīvit (= opposuit) Pl.
b) kot t.t. raznih voznikov: o. currum Sil. ali samo opponere Plin. zavoziti preko poti, zapreti (zapirati) komu pot z vozom (da se naslednji voz zadene ob njega in prevrne).

2. metaf.
a) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), prepustiti (prepuščati): Gell., ad omne periculum solus opponitur Ci., se periculis o. Ci. izpostaviti (izpostavljati) se nevarnostim, nudatas radices hiberno frigori Plin.
b) komu kaj kot strašilo pred oči postaviti (postavljati), predočiti (predočevati): alicui formidines Ci., oppositus est terror Antonio Ci.
c) postaviti kak nasprotni razlog, opreti (opirati) se na nasprotni razlog, navesti (navajati) kaj proti čemu, ugovarjati, nasprotovati, oponírati: Q., quid habes, quod mihi opponas? Ci., quid opponas si negem? Ci., aliqui nomen, valetudinem alicuius Ci.
d) primerjaje na(s)proti postaviti (postavljati), v pass. = na(s)proti stati: Ph., Sen. ph., Gell. idr., multis secundis proeliis unum adversum C., omni virtuti vitium … opponitur Ci. stoji nasproti, his quattuor causis totidem medicinae opponuntur Ci.
e) kot jur. t.t. v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): o. res suas ad securitatem creditorum Sen. ph., ager oppositus est pignori ob decem minas Ter., o. domos nostras Vulg., animam suam tibi Vulg.; v besedni igri s pomenom pod 2. a): villula vestra non ad Austri flatus opposita est ..., verum ad milia quindecim et ducentos Cat. — Od tod adj. pt. pf. oppositus 3 nasproten, nasprotujoč, protiven, subst. opposita -ōrum, n nasprotujoči si stavki, protislovja: Gell.

Opomba: Star. pf. opposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. oppostus: Lucr.

optō -āre -āvī -ātum, (frequ. glag. *opiō -ĕre)

1. izb(i)rati, (iz)voliti: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Cat., Plin., Plin. iun. idr., pars optare locum tecto V., externos optare duces V., permissioque, ut ex collegis optaret, quam vellet, contra spem omnium L., Furium optavit L., illam matres optavere nurum (za snaho) V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut optet, utrum malit cervices Roscio dare, an … vitam amittere Ci.

2. (za)želeti, hoteti, zahtevati, iskati, hlepeti: Pl., Ter., Varr., V., H., Stat., Vell. idr., illam fortunam Ci., necem O., mortem Ci., Sen. ph. želeti smrt, mortem viri (o soprogi) Lact., ab dis immortalibus tot et tantas res Ci., alicui mortem L.; z zahtevnim stavkom: Ter., mihi tellus optem prius dehiscat V., crescat tum civibus opto urbs O., optemus, ut eat in exilium Ci., optavit, ut in currum tolleretur Ci., ne quis iuvenum currat velocius, optat O., fulmen optare ne se attingat S. fr., o., ut ne … Ci.; z ACI: Enn. fr., Luc. fr., Ter., Sen. rh., spero et opto nobis hanc coniunctionem voluptati fore Ci., opto redargui me Ci., optant hoc fonte prohiberi posse oppidanos Hirt.; pri istem subj. z inf.: Pl., Ter., Sen. ph., etsi dimicare optaverat Hirt., hostes perdere prius quam perire optantes L., quis tam crudeles optavit sumere poenas? V. komu je srce dalo ...?, mihi optatum illud est, in hoc reo finem accusandi facere Ci. — Od tod

1. adj. pt. pf. optātus 3 zažel(j)en, všečen, prijeten, povšeč(i): Pl., Ter., O., H., Cat., Pr. idr., o. rumor Ci., quid optatius populo Romano accidere potuit? Ci., optatissimum Ambiorigi beneficium C., illi optatissimus fuit interitus Milonis Ci., optatissime frater Ci.; adv. optātē Lamp. po volji, zažel(j)eno, povšeči; subst. optātum -ī, n kar je zažel(j)eno, želja: Ter., optatum impetrare Ci., di tibi omnia optata offerant Pl., mihi in optatis est (z inf.) Ci. želim, optata furiosorum Ci. sanjarije, sanjarjenja, „gradovi v oblakih“; adv. abl. n optātō = adv. optātē: Ci. ep., Ter., Pl., velut optato ventis coortis V. kakor na zahtevo.

2. adj. pt. fut. pass. optandus 3 ki si ga je treba želeti, želje vreden, vreden, da si ga kdo poželi: Pl., Ter., Sen. ph. idr., eis otium divitiaeque, optanda alias, oneri miseriaeque fuere S. stvari, ki si jih sicer ljudje želijo, misera quidem res, sed optanda Seleuco fuit Iust., optandum est, ut … Ci., Iust., Plin. iun. gre si želeti, želeti si je, treba si je želeti, optandum est, ut ne … Ci.; subst. pl. n: virtus, gloria atque alia optanda bonis S.

Opomba: Star. cj. pf. optassis: Pl.

Opūs² -ūntis, acc. -ūnta in -ūntem, f (Ὀποῦς) Opúnt, mesto v Lokridi ob Evripu: L., O., Plin., Mel. — Od tod adj. Opūntius 3 opúntski, iz Opúnta, v Opúntu: H., Mel., Philodamus Ci., herba Plin. (vrsta smokve); subst. Opūntiī -ōrum, m (Ὀπούντιοι) Opúntijci, Opúnčani, preb. Opunta: L.

Orchomenus -ī, m (Ὀρχομενός) Orhómen, mesto v Bojotiji ob severnem bregu Kefisa: C., Plin. — Soobl. Orchomenos -ī, m: Mel. — Od tod adj. Orchomenius 3 (Ὀρχομένιος) orhómenski: lacus, calamus Plin.; subst. Orhomeniī -ōrum, m Orhoménijci, preb. Orhomena: N., Iust.