Franja

Hebrus -ī, m (Ἕβρος) Hébros,

1. glavna traška reka (zdaj Marica), meton. = Trakija (znana kot mrzla pokrajina): V., H., O., Sen. tr., Plin., Val. Fl., Fl.

2. moško ime: V., H., Val. Fl.

hecatompylos -on (gr. ἑκατόμπυλος) stovraten: Thebae Amm.; heterocl. pl. hecatompylae: Hyg. — Kot subst. Hecatompylos -i, f (sc. πόλις) Hekatómpil, glavno partsko mesto: Cu.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hedera (edera) -ae, f (prim. lat. pre-hendere)

1. bršljan, bršlin, Bakhu, pa tudi Apolonu in Muzam posvečena rastlina; z njo so se venčali pivci vina in pesniki; tudi Bakhova palica (thyrsus) je bila ovita z njo: Ci. ep., Cat., Vell., Col., Plin., Val. Fl., Macr., anūs hederā coronatae Varr., tabernacula protecta hederā C., candidior cygnis, hederā formosior albā (kot svetlozeleni bršlin) V., hedera est gratissima Baccho O., hederā redimita capillos (gr. acc.) O. z bršljanovim vencem v laseh, hederae folia decerpere Cu.

2. v pl. = bršljanove vitice: errantes hederae V., Damalis … lascivis hederis ambitiosior H. bolj se (ljubimca) oprijemlje kot bohoteče bršljanove vitice, hederae nexiles O., impediunt hederae remos O.

helenium -iī, n (gr. ἑλένιον) bot. helenij, menda isto kot inula, veliki oman (Inula helenium Linn.): Plin.

helix -icis, f (gr. ἕλιξ vse, kar je zavito, prim. helica)

1. heliks, bršljan ovijalec: Plin.

2. heliks, žolta vrba (Salix helix Linn.), vrsta nakita: Plin.

3. heliks (= actīnophoros), vrsta polža: Plin.

4. okrasna vijuga v zgornjem delu korintskega stebra: Vitr. — Kot nom. propr. Helix -icis, m Héliks, Finejev tovariš: O.

helops (el(l)ops) -opis, m (gr. ἕλοψ) morska riba, imenovana čisto lat. acipēnser ali acupēnser (gl. to besedo): Enn., Luc. fr., Varr., O., Col., Plin., Q., Gell. — Kot nom. propr. Helops -opis, m Hélops, neki Kentaver: O.

Helvidius 3 Helvidij(ev), ime rim. rodu; poseb.

1. P. Helvidius Rufus Publij Helvidij Ruf (Rdečelasec), rim. vitez, Kluentijev prijatelj: Ci.

2. Helvidius Priscus Helvidij Prisk, l. 51 po Kr. vojskovodja v Kapadokiji: T.

3. Helvidius Priscus, zet Trazee Petusa (Thrasea Paetus), tribunus plebis l. 56 po Kr.; Neron ga je pregnal iz Italije, za časa Vespazijana pa so ga kot neupogljivega republikanca usmrtili: T., Plin. iun., Iuv., Suet.

hem, interj. hm! ej! o! oh! ah! vzklik začudenja, radosti, žalosti, nejevolje, tudi kot odgovor in iron.: Ter., hem, mea lux Ci., hem causam! Ci., hem, Postume, tune es G. Curtii filius? Ci.

hēmicillus -ī, m (iz gr. ἥμισυς pol in κιλλός osel) polosel, kot psovka: Ci. ep. (?).

hēmīna -ae, f (gr. ἡμῖνα iz ἡμι … pol, prim. sl. „pol-ič“) poliček, četrtinka, merica, kot tekočinska mera = 1/2 sekstarija, kot votla mera = 1/16 sekstarija, približno = 0,44 litra: Gell., Vop., h. vini Ca., Pl., Sen. ph., aquae Cels., Cael., olei et aceti Cels., sanguinis Sen. ph., tritici Cels.; sploh mera: heminae iniquae Pers. krive mere. — Kot nom. propr. Hēmīna -ae, m Hemína, rimski priimek, npr. L. Cassius Hemina Lucij Kasij Hemina, letopisec: Plin., Gell.

hendecasyllabos -on (gr. ἑνδεκασύλλαβος) enajsterozložen; kot subst. pl. hendecasyllabī -ōrum, m (sc. versus) enajsterozložni stihi, — verzi, enajsterci: Cat., Sen. rh., Q., Plin. iun., Aus.

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

hēpatia -ōrum, n (pl. subst. od gr. ἡπάτιον) jetrca kot dragocena jed: Luc., Petr., Ap.

hēpatītis -idis, f (gr. ἡπατῖτις) jetr(n)asta: aloë Marc.; kot subst. hepatitid, „jetrnik“, nam neznan dragulj: Plin.

heptachordus 3 (gr. ἑπτάχορδος) sedmerostrun, sedmeroglasen: Boet. Kot rimski priimek, npr. Valerius Heptachordus Valerij Heptahórd: Val. Max.

Hēraclīdēs -ae, m (Ἡρακλείδης) Heraklíd, Heraklov potomec: Vell. Kot nom. propr. Heraklid,

1. Heraclides Ponticus Heraklid Pontski (= iz pontske Herakleje), grški filozof, Platonov in Spevzipov, pozneje Aristotelov učenec: Varr., Ci.

2. Heraclides Ponticus mlajši, grški slovničar: Gell. ap. Prisc.

3. poveljnik sirakuške konjenice pod Dionizijem starejšim, pozneje begunec, naposled sotovariš Diona, ta ga je dal usmrtiti: N.

4. grški zdravnik: Cels.

5. grški slikar: Plin.

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

herbula -ae, f (demin. herba) rastlinica, zelišče, travica: Q., Sen. ph., Ap., cervae paulo ante partum perpurgant se quadam herbula Ci.; kot čarodejno zelišče: Ap.

hercēus (hercīus) 3 (gr. ἑρκεῖος ali ἕρκειος) ki spada k dvorišču, dvoriščen; vzdevek Jupitra, ki je imel kot hišni zaščitnik svoj žrtvenik v hišnem dvorišču (gr. ἕρκος), Iuppiter Herceus (gr. Ζεὺς Ἑρκεῖος, lat. Iuppiter penetralis) Jupiter hišni zaščitnik: O. (?), Hyg., Sen. tr., Serv., P. F.; arae Herceae Lucan. hišnega zaščitnika Jupitra.