Franja

Taenaros (Mel., Lucan.) ali Taenarus (Sen. tr., Serv.) -ī, m, f, tudi Taenarum -ī, n (Plin. o mestu) in Taenara -ōrum, n (Sen. tr., Prud. in (o mestu) Stat.; v gen., dat., acc. in abl. sg.: H., Plin., Serv., voc. Taenare: Tib. (Ταίναρος, Ταίναρον) Tájnar (zdaj Kap Matapan), vas in mesto v južni Lakoniji z Neptunovim svetiščem in votlino, ki so jo imeli za vhod v podzemlje; od tod horrida Taenari sedes H. tajnarsko = podzemeljsko; v Tajnaru so lomili tudi črni marmor. Od tod

1. subst. Taenaridēs -ae, m Tájnarec, pesn. = Lakón(ij)ec, Lakedajmón(ij)ec (Lacedemón(ij)ec): O. (o Hiakintu).

2. adj. Taenaris -idis, f (*Ταιναρίς) tájnarska, pesn. = lakón(ij)ska, lakedajmón(ij)ska (lacedemón(ij)ska): ora O., soror O. = Helena; kot subst. Taenaris Lakón(ij)ka = Helena: O.

3. adj. Taenarius 3 (Ταινάριος)
a) tájnarski, pesn. = lakón(ij)ski, lakedajmón(ij)ski (lacedemón(ij)ski): Eurotas O., marita O. = Helena, litus, lapis Plin., columnae Pr. iz tajnarskega marmorja.
b) meton. podzemski, podzemeljski, v podzemlje vodeč (držeč): porta, valles O., fauces V., currus Cl. Plutonov voz.

Tagastē Tagásta, mesto v Numidiji, rojstni kraj sv. Avguština. — Od tod adj. Tagastēnsis (Thagastēnsis) -e tagástski, tagáški: oppidum Plin. (5, 30, kjer najdemo v novejših izdajah Tagesense), municeps Thagastensis Aug.

Tamasos -ī, f (Ταμασός) Támaz, mesto na Cipru: Plin. — Od tod Tamasēnus 3 támaški, tamazénski: ager O.

Tānagra -ae, f (Τάναγρα) Tánagra, mesto v vzhodni Bojotiji, ki je slovelo po izvrstnem vinu in reji petelinov: Ci., L., Plin. — Od tod adj.

1. Tānagraeus 3 (Ταναγραῖος) tanágrski, tanagrájski: Stat., meretrix Ci.

2. Tānagricus 3 tanágrski: galli, genus (sc. gallorum) Varr.

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

Tānētum ali Tannētum -ī, n Tanét, mesto v Predalpinski Galiji (zdaj Tanneto): L. — Od tod preb. Tānētanī -ōrum, m Tanétci, Tanetán(c)i, Tanétčani: Plin.

Taphrae -ārum, f Táfre

1. ožina na Tavrskem (Tavriškem) Hersonezu: Mel., Plin.

2. mesto na tej ožini: Plin.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

Tarīchēa -ae, f (Plin., Suet.) in Tarīchēae -ārum, f (Cassius in Ci. ep.) (Ταριχεία, Ταριχεῖαι) Tarihéja, mesto v Galileji (zdaj Migdal).

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

Tarracō -ōnis, f Tarakóna (zdaj Tarragona), primorsko mesto v Hispaniji, po katerem se je največja hispanska provinca imenovala Hispania Tarraconensis Tarakonska Hispanija: L., Ci., Mel., Plin. — Od tod adj. Tarracōnēnsis -e tarakónski: conventus, piscatores L., Hispania Mel., Plin., colonia T., vinum Plin.; pl. subst. Tarracōnēnsēs -ium, m Tarakónci, preb. Tarakone: C.

Tarsos (Tarsus) -ī (Cu., Plin.), acc. -on, f (Ταρσός) Tárz(os), glavno mesto Kilikije ob reki Kidnos (zdaj Tarsus Çayı): Ci. ep., Auct. b. Alx., Persea Tarsos Lucan. — Od tod adj. Tarsēnsis -e tárzoški, tárzovski, tárški: Col., episcopus Hier.; pl. subst. Tarsēnsēs -ium, m Tárzošani, Táržani, preb. Tarz(os)a: Ci.

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

Tarvīsium -iī, n in Tarvīsum -ī, n in Tarvīsus -ī, f Tarvízij (Tarvíz) (zdaj Tarvisio, Trbiž), mesto v Venetiji (Veneciji, zdaj Benečija). — Od tod adj.

1. Tarvīsiānus 3 tarvízijski, tarvíški: P. F.

2. Tarvīsīnus 3 tarvízijski, tarvíški: Cass.

3. Tarvīsānus 3 tarvízijski, tarvíški: montes Plin.

Taurīnī -ōrum, m Tavrín(c)i, ligurijsko pleme v Cisalpinski (Tostranski) Galiji: L.; njihovo glavno mesto je bila Augusta Taurīnōrum ali Colonia Taurīna (zdaj Torino): T. — Od tod adj. Taurīnus 3 tavrínski: saltus L.

Tauromenium (Taurominium) -iī, n (Ταυρομένιον) Tavroménij (Tavromínij), mesto na Siciliji (zdaj Taormina): Ci. ep., Plin. — Soobl. Tauromenē -ēs, f Tavroména: O. — Od tod adj. Tauromenitānus (Taurominitānus) 3 tavromén(ij)ski, tavromenitánski (tavrominitánski): civitas Ci., colles, vina Plin., Charybdis Lucan.; pl. subst. Tauromenitānī -ōrum, m Tavromén(ij)ci, Tavromenitánci, preb. Tavromenija: Ci.

Teānum -ī, n (Τέανον) Teán(um)

1. Teānum Sidicīnum Sidicínski Teán(um), mesto Sidicincev v Kampaniji, rimska kolonija, znana po svojih toplicah (zdaj ruševine pri kraju Teano): Ci., L., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., H., L.

2. Teānum āpulum ali āpulōrum Apúl(ij)ski Teán(um), mesto v Apuliji (zdaj Ponte di Cività): Ci., L., Mel., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., L. — Od tod preb. Teānēnsēs -ium, m Teánci: L.

Teāte -is, n Teáte (m, gen. Teáta), glavno mesto Marukinov v Samniju (zdaj Chieti): Sil. — Od tod preb. Teātīnī -ōrum, m Teatín(c)i, Teátčani: Plin.

Tecmōn -ōnis, m (Τέκμων) Tékmon, mesto v Epiru: L.