Franja

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

hebdomas -adis, acc. -adem in -ada, f (gr. ἑβδομάς) sedmerica

1. sedmerica let, sedem let: Claudius hebdomadem duplicem trahit Aus.

2.
a) sedmerica dni, teden: Vulg.
b) sedmi (kritični, nevarni) dan pri boleznih idr.: in quartam hebdomada incidere Ci. ep. = na 28. dan bolezni, quarta ali septima h. Varr. ap. Gell. (štirikrat sedmi =) 28. dan ali (sedemkrat sedmi =) 49. dan človekovega razvoja v materinem telesu, hebdomades lunae Gell. vsakokratni sedmi mesečni dan (ki so mu starodavniki pripisovali posebno moč), mysterium hebdomadis vel ogdoadis Hier.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hēliopolis -is, acc. -im, f (Ἡλιούπολις od tod tudi lat. Hēliūpolis: Char.) Heliópolis, Heliópola

1. mesto v Kelesiriji (zdaj Baalbek [= Baalovo mesto] z razvalinami svetišča, ki ga je Antonin Pij posvetil Jupitru): Plin., Macr.

2. mesto v spodnjem Egiptu (egiptovski On [= Sončno mesto], v sv. pismu Bet šemeš, pri Plin. Solis opidum) s krasnim Soncu posvečenim svetiščem in slovito svečeniško šolo (zdaj razvaline pri kraju Al-Matarīya): Ci., Mel., T., Macr., Vulg. — Od tod adj.

1. Hēliopolītēs -ae, m (Ἡλιουπολίτης) heliopolski: nomos Hel. Plin. heliopolsko obmestje; subst. pl. Hēliopolītae -ārum, m Heliopoliti: Plin.

2. Hēliopolītānus 3 heliopolski: civitas Amm., deus Macr.

hēliotropium -iī, n (gr. ἡλιοτρόπιον)

1. bot.
a) heliotrop(ij), (po)sončnica (čisto lat. solstitialis herba): Varr., Plin., Isid.
b) heliotrop(ij), neka vrsta endivije: P. Veg.

2. dragulj heliotrop(ij), naš zeleno in rjavo progasti jaspis: Plin., pri Prisc. imenovan heliotropius lapis, pri M. heliotropios gemma.

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

hēmiolios -on ali hēmiolius 3 (gr. ἡμιόλιος) poldrugi, pri označitvi aritmetičnega razmerja (kakor 3 : 2), čisto lat. sēsquialter: Gell., Macr., M.

Heptagōniae -ārum, f (gr. ἑπτάγωνος sedmeroogeln) Heptagónije, majhen kraj pri Šparti: L.

Hēraclēa (Hēraclīa) -ae, f

I. (Ἡράκλεια, sc. πόλις) „Heraklovo (Herkulovo) mesto“, Herakléja (Heraklíja), pogostno mestno ime, poseb.

1. mesto v Lukaniji ob reki Siris, tarent(in)ska naselbina, rojstno mesto slikarja Zevksisa (Zeuxis), znamenito po Pirovi bitki proti Rimljanom (l. 280): Ci., L., Mel., Plin., Fl., Front.

2. mesto na jugozahodni sicilski obali s pridevkom Mīnōa (Μινώα) Minosova = Kretska, ker je bila kretska naselbina: Ci., L., Mel.

3. Heraclea s priimkom Trāchīn (Trēchīn), ker se je sprva imenovala Trāchīn (Trēchīn), Trahinska (Trehinska) Herakleja, špartanska naselbina v tesal(ij)ski Ftiotidi pri Termopilah: L., Plin., Iust.

4. Heraclea v Bitiniji ob črnem morju, od tod njen pridevek Pontica (Pontska), miletska naselbina (zdaj Eregli): L., Iust.

5. Heraclea s pridevkom Sinticē ali Sintica ali ex Sintiis (Sintīs) Sint(ij)ska v grško-makedonski pokrajini Sintiki (Sinticē) ob desnem bregu reke Strimona (verjetno v bližini današnjega mesta Neo Petritsi): Ci., L. — Od tod ethnicon
a) grški Hēracleōtēs -ae, m (Ἡρακλεώτης) iz Herakleje, Heraklejec, Herakleot: Menander Varr., Plin., Dionysius ille Her. Ci., tractus Plin.; pl. Hēracleōtae -ārum, m Heraklejci, preb. Pontske Herakleje: Ci. ep., Plin. iun. Adj. Hēracleōticus 3 (Ἡρακλεωτικός) heraklejski: origanum, cancri Plin.
b) lat. Hēracleēnsis (Hēracliēnsis) -is, m iz Herakleje, Heraklejec: Ci.; v pl.: Ci. —

II. Hēraclēa Herakléja, grško žensko ime, npr. hčeri Hierona, Zoipovi soprogi (Zoippus): L.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

herpēs -ētis, m (gr. ἕρπης „lazeč“)

1. neka (gnojna) razjeda, tvor, pri poznejših piscih mozoljast izpuščaj: Cels., Plin., Ap. h.

2. neka plazeča se žival: herpes quoque animal a Graecis vocatur, quo praecipue sanantur quaecumque (sc. mala) serpunt Plin.

heuretēs -ae, m (gr. εὑρετής) iznajditelj, iznajdljiv človek: Pl. (pri katerem pišejo nekateri izdajatelji εὑρετής).

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

hilarus 3 in hilaris -e (izpos. iz gr. ἱλαρός) vesel, veder, dobrovoljen, dobre volje; obl. hilarus 3: Ap., fac te hilarum Ter. bodi dobre volje, fac nos hilaros Pl. udobrovolji nas, vita hilara Ci., hilari convivae Ci. ep., frons hilara Caecil. ap. Gell. vedro čelo; obl. hilaris -e: Col., Plin., Q., Stat., Suet., dies Ter., homo Varr. fr., animus Ci., esse vultu hilari atque lacto Ci., oderunt hilarem tristes H., h. populus, pietas O., poena Mart., cavaedium Plin. iun., hinnitus Ap.; komp.: oculi, litterae hilariores Ci., marmor hilarius Plin.; superl.: hilarissimus conviva Pl. Adv.

1. hilare: Afr. fr., Suet., Gell., acceptus hilare atque ampliter Pl., h. in templum Iovis se conferre Corn., h. vivere Ci.; v komp.: hilarius loqui Ci., quo laetius atque hilarius pullulent Col., quae hilarius … scripsi Plin. iun.

2. hilariter: Aug., Vulg.; kot inačica tudi pri: Corn. Subst. hilaria -ōrum, n: Lamp., Macr. ali hilaria -ium, n (sc. sollemnia): Vop. veseli praznik, ki so ga obhajali Kibeli na čast ob pomladanskem enakonočju (dne 25. 3.).

Himella -ae, f Himéla, potok pri Reatu na Sabinskem: V.

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.