Franja

Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

nacca, nacta ali natta -ae, m (izpos. gr. νάκτης iz νάκος živalska koža) valjavec (čisto lat. fullō): Ap., Fest. Od tod adj. naccīnus (nactīnus) 3 valjavski: truculentia Ap.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

Nāïas (nāïas) -adis, f in Nāïs (nāïs) -idis (-idos), acc. sg. -ida, acc. pl. -idas, f (gr. Ναϊάς, Ναΐς iz ναίω, torej = plavalka) Najáda (Naída)

1. vodna, rečna nimfa (vila): Aegle, Naiadum pulcherrima V., illum fontana petebant numina, Naïades (naïades) O., Naïs Amalthea O., Naïades nymphae maris Isid.; atrib.: puellae V. ali sorores O.

2. pesn.
a) sinekdoha vsaka nimfa (Nereida, hamadriada): Naïades aequoreae O., inter hamadryadas celeberrima Nonacrinas naïas una fuit O., fatum naïdos arbor erat O.
b) meton. voda: Naïda Bacchus amat Tib.

3. kot rim. ženski priimek: Servilia Nais Servilija Naida: Suet. — Od tod adj. Naïcus 3 najádski: Naica dona Pr.

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa

1. ime lovske psice: O.

2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat.

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.

Nārycum -ī, n (Ναρύκιον, Νᾶρυξ, Ναρύκα, Ναρύκη) Nárik (Naríkij, Náriks, Nárika) mesto ozolskih Lokrov ob Evbojskem prelivu, ki so v italskem Brutiju ustanovili naselbino, mesto Lokre (Locri): Plin. Od tod adj. Nārycius 3 (Ναρύκιος) náriški = lókrski, lókrijski: heros (= Aiax Oileus, rojen v grških Lokrih) O., Lelex O., Narycia (sc. urbs) O. nariško mesto, Narik = lokrovsko mesto = Lokri v Brutiju, Narycii Locri V. nariški Lokri (= preb. Narika), Narycia pix V., Col., Plin. lokrovska smola (= smola iz brutijskih Lokrov).

Nasamōn -ōnis, acc. -ōna, m (Νασαμών) Nazamónec: Sil. (z acc. -ōna); pl. Nasamōnēs -um, acc. -ōnas, m (Νασαμῶνες) Nasamóni, pleme ob jugozahodnem kirenajskem obrežju do sredine Velike Sirte: Cu., Lucan., Plin.; sg. kolekt.: Lucan. Od tod

1. adj. Nasamōniacus 3 (Νασαμωνιακός) nazamónski: O., Sil., pesn. = afriški: rex (= Hannibal) Stat. Nasamōnius 3 nasamónski, pesn. = afriški: Tonans (= Iuppiter Ammon) Stat., Iugurtha Sid.

2. subst. Nasamōnias -adis, f (Νασαμωνιάς) Nasamónka: Harpe Sil. Nasamōnītis (sc. gemma; gr. Νασαμωνῖτις) nasamonítida (nazamonitíd), nam neznan dragulj: Plin.

Nāsidius 3 Nazídij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je L. Nasidius Lucij Nazidij, rim. vitez, v državljanski vojni Pompejev pristaš in poveljnik njegovega ladjevja: Ci., C. Od tod adj. Nāsidiānus 3 Nazídijev: naves C.

nassiterna (nāsiterna) -ae, f (morda etr. beseda) škropilnica, zalivalka, zalivača: Pl., Cu., Varr., Fulg., nassiterna est genus vasi aquari ansati et patentis, quale est quo equi perfundi solent Fest. Od tod adj. nassiternātus (nāsiternātus) 3 (opremljen) s škropilnico (zalivalko): Calpurnius ap. Fulg.

Naucratis -is, acc. -im, f (Ναύκρατις) Návkratis, mesto v Egiptu: Plin. Od tod adj. Naucratīcus 3 (Ναυκρατικός) návkratski, navkrátiški: ostium (= Nilov kanopski rokav) Plin. Naucratītēs -ae, m (Ναυκρατίτης) návkratski, navkrátiški: nomos Plin.

Naupactus (Naupactos) -ī, f (Ναύπακτος) Navpákt, pomembno utrjeno mesto s pristaniščem v ozolski Lokridi ob Korintskem zalivu, dolgo časa last Ajtolcev (novogr. Epaktos, it. Lepanto): Ci., C., L., Mel., Plin. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo Naupactos). Od tod adj. Naupactōus 3 navpáktski, iz Navpákta: Achelous O.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.