thalassomeli, n (gr. ϑαλασσόμελι) morski med = morska voda, pomešana z medom: quo modo marina aqua in mediterraneis possit fieri quo modo thalassomeli quo modo hydromeli Plin., inveteratur et quod vocant thalassomeli aequis portionibus maris, mellis, imbris Plin. — Soobl. thalassomel: Plin. Val.
trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)
1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.
2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.
trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)
1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.
2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.
3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.
ūrīna -ae, f (prim. skr. vā́r voda, gr. οὖρον seč, οὐρέω uriniram, οὐρία povodna ptica, lat. verrēs, lit. júres morje)
1. seč, urin, scalina, scalnica: Sen. ph., Val. Max., Suet., Gell., Veg., Aug. idr., ut in urinā, ut in unguibus naturae contagio valet Ci., fistula ali iter urinae Cels. sečnica (starejše scalnik), urinam reddere Cels. ali facere Col. ali urinas ciere Plin. urinirati, mokriti, scati, puščati vodo, opravljati malo potrebo, in urinā (pri uriniranju) crus attollere Plin. (o psu), in urinā sedere Plin. (o psici).
2. metaf. seme (starejše pleme): urina concepta Iuv., urina genitalis Plin.
venetus2 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)
1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.
2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.