Franja

haliāetos (-us) in haliaeetos (-us) -ī, m (gr. ἁλιάετος ali ἁλιαίετος) jezerska postojna, morski orel, v katerega je bil spremenjen Scilin oče Nizus (Nīsus): O., Ps.-V. (Cir.), Plin.

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Harpalycus -ī, m (Ἁρπάλυκος) Harpálik,

1. traški kralj, Harpalikin oče: Hyg.

2. Aktajonov pes: Hyg.

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

hibrida (ibrida) in hybrida -ae, m f (iz gr. ὕβρις) mešanec, mešanka, križanec, križanka; o živalih, poseb. domače svinje in vepra: Plin., lovskega in pastirskega psa: Porph.; o ljudeh, če je oče Rimljan ali svoboden, mati pa tujka ali sužnja: Auct. b. Afr., Plin., Isid. hybrida … Persius H. (kot sin Rimljana in tujke, po drugih Grka in rimske matere), hybridarum grex Mart., ex gente Parthina ibridae Suet. — Kot rimski priimek Hybrida -ae, m Híbrida, npr. C. (L.(?)) Antonius Hybrida, Ciceronov sotovariš v konzulatu (gl. Antōnius).

Hieroclēs -is, m (Ἱεροκλῆς) Hiêrokles,

1. grški retor iz karijske Alabande, pozneje na Rodosu, Ciceronov sodobnik: Ci.

2. oče sirakuškega vladarja Hierona II.: L.

Hippalius -iī, m Hipálij, Penelejev oče: Hyg.

Hipparīnus -ī, m (Ἱππαρῖνος) Hiparín,

1. Dionov oče: N.

2. sin Dionizija starejšega in Aristomahe, Dionove sestre: N.

Hippasus (-os) -ī, m (Ἵππασος = Jezdec) Hípaz,

1. Evritov sin: O., Hyg.

2. neki Kentaver: O.

3. kalidonski lovec: O.

4. Aktorjev oče: Hyg.

5. Priamov sin: Hyg. — Od tod patron. Hippasidēs -ae, m Hipazov sin: Naubolus Hipp. Stat.

Hippocoōn -ontis, m (Ἱπποκόων) Hipokoónt,

1. kralj v Amiklah, ki je več svojih sinov poslal na kalidonski lov: O., Hyg.

2. Hirtakov sin, Enejev tovariš, izvrsten lokostrelec: V., Hyg.

3. Nelejev (Neleus) oče: Hyg.

Hippodamās -antis, m (Ἱπποδάμας = Krotitelj konj) Hipodamánt, Perimelin oče: O.

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

Hippomenēs -ae, voc. -ē, m (Ἱππομένης) Hipómen,

1. Megarejev sin, ki je v teku premagal Atalanto, hčer bojotskega kralja Shojneja (Schoene͡us) in jo vzel za ženo: O., Hyg., Serv.

2. oče Lejmonide, ki se zato imenuje Hippomenēis -ēidis, f Hipomenova hči: O.

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

Hyagnis -is, m Hiágnis, Marsijev oče (Marsyas): Ap.

Hyās -antis, acc. Hyān (O.), m (Ὕας) Hiánt, Atlantov sin in brat (po drugih oče) Hiad: sidus Hyantis (= Hyades) O.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.

Hyrie͡us -eī, m (Ὑριεύς) Hiriêj, Orionov oče: O. Od tod adj. Hyriēus 3 (Ὑριεῖος) Hiriêjev: proles (= Orion) O.

Hyrtacus -ī, m (Ὕρτακος) Hírtak,

1. Trojanec, ki mu je Priam, ko se je bil oženil s Hekubo, svojo prvo soprogo Arizbo prepustil, oče Azija in Nizusa: V.

2. Trojanec, Hipokoontov oče: V. Od tod patron. Hyrtacidēs -ae, m (Ὑρτακίδης) Hirtakov sin =
a) Nisus: V.
b) Hippocoon: V.

Hystaspēs is, m (Ὑστάσπης) Histásp, perzijski plemič, oče perzijskega kralja Dareja I.: N., Iust., Amm.