Franja

lūcubrātiō -ōnis, f (lūcubrāre)

1. delo (b(e)denje, sedenje, učenje) pri luči, (po)nočno delo (delovanje, ustvarjanje): Cu., Col., Suet., Amm., commenticia, vix digna lucubratione anicularum Ci. pravljice, komaj vredne, da si jih zvečer ob preji pripovedujejo stare ženice, lucubrationes detraxi et meridiationes addidi Ci., vox sordida lucubrationibus Sen. ph.

2. meton.
a) (po)nočno delo (= izdelek): lucubrationem meam perire nolui Ci. ep.; Lucubrationes naslov Bibakulovega spisa: Plin.
b) v pl. = spletke, prevare: Amm.

Lucumō (ali Lucmō, Lucmōn) -ōnis, m (etr. tuj. Lauchme, lauχme (lauχume)) lukumón, lukmón, Luk(u)món, častni naslov etrurskih velikašev ali glavarjev, ki so bili obenem svečeniki; zveza držav (v njej je bilo 12 držav) je izmed njih vsako leto volila svoje voditelje: Serv., Sid.; Rimljani so to besedo napačno šteli za nom. propr.: Aur., Macr., Anco regnante Lucumo vir inpiger ac divitiis potens, Romam commigravit L., nomina his (sc. filiis Tarquinii Prisci) Lucumo atque Arruns fuerunt L. metaf.

1. = glavar, načelnik, voditelj, vodja: Lucumo (sc. philosophorum) Samius Aus. (o Pitagori).

2. = Etrúr(ij)ec, Etruščán: Aur., galeritus Lucmon Pr. (po drugih Lygmon, nom. propr.).

3. v pl. = od božanstva navdušeni svečeniki, navdušenci, obsedenci: Lucumones (Lucomones) quidam homines ob insaniam dicti, quod loca, ad quae venissent, infesta fecerent P. F.

lūxuria -ae, f in lūxuriēs -ēī, f (po drugih lŭx...; lūxus¹ -ūs)

1. bujna rast, bujnost, bohotnost, brst(enje), (pre)obilica, (pre)obilje: in qua (sc. oratione) nunc interdum, ut in herbis rustici solent dicere in summa ubertate, inest luxuries quaedam, quae stilo depascenda est Ci., luxuriem segetum tenera depascit in herba V. bujne poganjke, luxuria foliorum V., umoris luxuria Plin.

2. metaf.
a) (iz)obilje, (pre)obilica, preobilje, bohotnost, bohotenje, razkošnost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, nasladnost, uživaštvo, uživanje, sladostrastnost, hlepenje po užitkih, stremljenje po zabavi, po razkošju, potratnost, razsipnost (naspr. frugalitas, abstinentia, temperantia, avaritia): Pr., Vell., Pers. idr., qui nunc luxuriā et lasciviā diffluit Ter., intellegemus quam sit turpe diffluere luxuriā Ci., in urbe luxuries creatur, ex luxurie exsistat avaritia necesse est Ci., si luxuries, Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci., patrimonium per luxuriam effundere Ci., nihil pati vini reliquarumque rerum ad luxuriam pertinentium inferri C., nullum signum libidinis, nullum luxuriae videre poterat, contra ea plurima patientiae atque abstinentiae N., aliquem a perdita luxuria ad virtute revocare N., diversisque duobus vitiis, avaritia et luxuria, civitatem laborare (sc. audistis) L., cetera luxuriae nondum instrumenta vigebant O., cultu ad luxuriam magis quam ad magnificentiam exacto Cu., libidinem, luxuriam, avaritiam, crudelitatem ... exercuit Suet., luxuria morum Iust., luxuriae non minor apparatus quam militiae fuit Iust.; meton.: agrestis luxuria L. razuzdanost (razvratnost) na kmetih = razuzdani (razvratni) kmetje. — Kot naslov komedije: primum mihi Plautus nomen Luxuriae indidit: tum hanc mihi natam voluit esse Inopiam Pl.
b) izprijenost, samopašnost, samovolja, objestnost, (pre)drznost, razbrzdanost, ne(o)brzdanost, zlonamernost pri vladanju, nadzoru: victoria tribunorum plebisque prope in haud salubrem luxuriam vertit L.

Lȳdia -ae, f (Λυδία) Lídija

I. maloazijska pokrajina z glavnim mestom Sardīs ali Sardēs, Sarde (zdaj Sart): Ci., N., L., V., O. idr. Od tod adj.

1. Lȳdus 3 (Λυδός) lídijski, iz Lídije: servus Ci., puella (= Omphale) O., urbes O., aurus Val. Fl.; subst.
a) LȳdĪ -ōrum, m Lídijci, preb. Lidije: Ci., N., L. idr.
b) Lȳdus -ī, m Lídijec, pesn. = Caystrus Petr.

2. Lȳdius 3 (Λύδιος) lídijski, iz Lídije: haruspex Ci., Lydius aurifer amnis (= Pactōlus) Tib., nurus Sen. tr., lapis Plin. preizkusni kamen, naš skrilavi kremenec ali brusnik = lidít, temno sivi različek kalcedona; v gr. obl.: Lȳdion (sc. genus laterum) Plin. — Ker so se po bajki Etruščani v Italijo priselili iz Lidije, je za latinske pesnike Lȳdius 3 = etruščánski, etrúr(ij)ski, Lȳdī -ōrum, m pa = Etruščáni, Etrúr(ij)ci: Lydius Thybris V., Lydorum manus V., ora Lydia, Lydia bella, castra Sil., Lydia stagna (= lacus Trasimenus) Sil. —

II. Lȳdia Lídija, naslov pesnitve Valerija Katona: Suet.

lytron (lytrum) -ī, n (gr. λύτρον) odkupnina: Hectoris lytra (Lytra), naslov Enijeve tragedije: Fest. (po nekaterih izdajah Hectoris Lustra), Non.

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

mānsuētūdō -inis, f (mānsuētus)

1. (o živalih) krotkost (naspr. feritas): delphini Plin. iun., elephanti Iust.

2. metaf. (o ljudeh) krotkost, krotkosrčnost, ponižnost, pohlevnost, dobrodušnost, prijaznost, milosrčnost, dobrosrčnost, usmiljenost, omika(nost) (= gr. ἡμερότης, naspr. efferitas, inhumanitas): animorum, morum Ci., in hostes T., clementiam mansuetudinemque imperii in crudelitatem inhumanitatemque convertere Ci.; occ. kot cesarski naslov: mansuetudo tua Eutr. = vaša milost.

Mārcipor -ōris, m = Mārcī puer Markov deček (suženj): Q., Prisc., Fest.; tudi naslov neke Varonove satire; v pl.: Marcipores Luciporesque Plin.

Maricas -ae, m (Μαρικᾶς) Márikas, naslov Evpolidove komedije, naperjene proti Hiperbolu: Q.

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

Mēdus² -ī, m (Μῆδος) Médus

1. reka v Perziji, levi pritok Araksa (zdaj Polwar): Cu.

2. naslov Pakuvijeve tragedije (po Medejinem sinu Medu): Ci.

Melanippa -ae, f in Melanippē (v rokopisih tudi Menalippa, Menalippē) -ēs, f (Μελανίππη) Melanípa

1. sestra amazonske kraljice Antiope, ki jo je Herkul ujel v boju z Amazonkami: Iust.

2. Ajolova ali Dezmontova hči, po Neptunu mati dvojčkov Bojota in Ajola; oče jo je oslepil in vrgel v ječo, njena otroka pa izpostavil. A otroka, Neptunova potomca, sta bila rešena in ko sta odrasla, sta ubila deda ter osvobodila mater, ki ji je Neptun zopet povrnil vid: Varr., Hyg.; acc. pl. Melanippas Arn. Tudi naslov
a) Akcijeve tragedije, zasnovane po eni od Evripidovi tragedij: Ci.
b) Enijeve tragedije: Gell.; v eni je igral tudi Neron: Iuv.

memoriālis -e (memoria) spominski: libellus: Suet. spominski zapis, spomenica. — Subst.

1. memorialis -is, m
a) cesarski zgodovinopisec (= a memoria): Cod. I.
b) pl. memoriāles (sc. libri) znamenitosti = knjige o spomina vrednih rečeh, knjige o znamenitostih; kot naslov spisa: Gell.

2. memoriāle -is, n
a) spominsko znamenje, spomin(č)ek, spomenik: Vulg., Arn.; pl. memorālia -ium, n spominski zapiski, spomenice, spomini (naslov spisa pravnika Masurija Sabina): Paul. (Dig.), Gell., Macr.
b) spominska slovesnost: Vulg.
c) spomin: Vulg.

Menexenus -ī, m (Μενέξενος) Menéksen, naslov Platonovega dialoga: Ci.

Menippus -ī, m (Μένιππος) Meníp

1. kiniški filozof, ki ga je posnemal Varon (Varro): Ci., Macr. — Od tod adj. Menippēus 3 (Μενίππειος) Menípov, meníp(ov)ski, menipéjski: saturae Menippeae Gell., Macr. menipejske satire (zabavljice, zabavljivke), naslov Varonovih satir, haeresis Varr.; od tod o Varonu samem: Varro Menippeus Arn.

2. iz Stratonikeje, znamenit retor, pri katerem je študiral tudi Ciceron: Ci.

3. oficir Filipa V.: L.

Mēnon -ōnis, m (Μένων) Ménon

1. naslov Platonovega dialoga: Ci.

2. makedonski poveljnik: L.

3. ime več poveljnikov v vojski Aleksandra Velikega: Cu.

mercātor -ōris, m (mercārī)

1. trgovec, kupec, kupčevalec, poseb. veletrgovec, veletržec, veliki kupec (naspr. caupo prodajalec na trgu, mali trgovec, kramar): Pl., Varr., H., O., Iuv., Sen. ph. idr., multi ad eos mercatores ventitant C., mercatoribus mare tutum non fuisse dicam, cum duodecim secures in praedonum potestatem pervenerint? Ci.; metaf.: mercatores potestatum Lamp. pogajalci, posredniki, mešetarji.

2. kupec, nakupovalec: Lamp., signorum tabularumque pictarum Ci.; metaf.: provinciarum Ci.

3. naslov Plavtove komedije: Varr.

metamorphōsis -is, f (gr. μεταμόρφωσις) sprememba, preobrazba, pretvorba, metamorfóza; pl. Metamorphōsēs -eōn, f Metamorfoze = Preobrazbe, naslov Ovidijeve pesnitve: Q. (z gr. dat. -phosesin), Tert. (z gr. acc. -phoseis), Sen. ph. (z gr. acc. -phosīs).

monobiblos (monobyblos) -ī, m knjiga v enem zvezku, naslov prve Propercijeve knjige: Mart.