Franja

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.

ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.

ēmendō -āre -āvī -ātum (ē in mendum)

1. napake očistiti (očiščevati), popraviti (popravljati): Vell., Suet., me rogat, ut annales suos emendem et edam Ci. ep., emendare tuum consilium Ci., male factos versus H.

2. pren. (v moralnem smislu) popraviti, izboljšati, (po)boljšati: vitia adulescentiae multis virtutibus emendare N., cum res Italas legibus emendes H., ut arte emendaturus fortunam H., conscius mihi sum corrigi me et emendari castigatione posse L.

3. medic. = (o)zdraviti: cutem, cicatrices, tussim, dolores capitis Plin.

4. kaznovati, pokoriti: Lamp., bovem cubitorem fame et siti Col., libertum non obsequentem aut verbis aut fustium castigatione Dig., domesticos … lanceā Lact., uxorem non solum verbis, sed etiam plagis Aug. — Adj. pt. pf. ēmendātus 3, adv. -ē,

1. brez napake, brezhiben, dovršen, pravilen: Plin., Q., Suet. idr., emendata Latina locutio Ci., pure et emendate loqui Ci., rem emendate perficere Hirt., carmina emendata H.

2. brezmadežen, brezgrajen: Plin. iun., Icti., emendati mores Ci., vir sapiens et em. H. vrl, kreposten mož, mulier emendatior Petr., homo emendatissimus Q., Plin. iun., Vop.

Engonasi ali Engonasin (gr. ὁ ἐν γόνασι(ν), sc. καϑήμενος ἀνήρ klečeči mož) Klečeči, ozvezdje na severnem nebu, od Eratostena naprej imenovano Herkul: Hyg., quam (imaginem) … Graeci „Engonasin vocitant, genibus quia nixa feratur“ Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 108). — Soobl. Engonasis: M.

Epaphus -ī, m (Ἕπαφος) Epaf,

1. sin Jupitra Amona in Ie: O., Hyg.

2. in mož Antiope: Hyg.

Epimēthe͡us -eī in -eos, m (Ἐπιμηϑεύς) Epimetej, Japetov sin, Prometejev brat, Pandorin mož, Pirin (Pyrrha) oče: Hyg. Od tod patronim Epimēthis -idis, f (Ἐπιμηϑίς) Epimetida, Epimetejeva hči, t.j. Pira: O.

expleō -ēre -plēvī -plētum (ex in *plēre; prim. plēnus)

I. izpolniti, napolniti (napolnjevati), nasuti (nasipati), zasuti (zasipati): totas ceras quattuor Pl. cele štiri strani napolniti (napisati), fossam aggere, paludem cratibus atque aggere C., locum militibus C. docela zasesti, milites disponit … , ut omnem munitionem expleant C. da bi … zavzeli, explere rimas Ci., bonis explere mundum Ci., fucoque et floribus oras explent V., piscibus … ingluviem ranisque … explet V. si polni … svoj … trebuh, expletus dapibus V., oblivioso levia Massico ciboria exple H., bovem … strictis frondibus exples H. krmiš, sit numquam venter expletus Hier. prenapolnjen.

— II. pren.

1. izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati): Val. Max., Icti., munus (nalogo) Ci., vitam beatam cumulate Ci. popolnoma srečno storiti, poenas sanguine V. pokoriti se s krvjo, officium, munia Cu., mortalitatem T. = svoja leta doživeti; occ. (o času, številu, meri) dopolniti, izpolniti, dovršiti, dokončati, doseči (dosegati): Vell., Q., Vulg., expletis mensibus Ci. poet., expletum annum habeto Ci. polno leto, fatales iam nunc explevimus annos Tib. imamo za seboj, quosdam in Aetolia ducentos annos explere Plin., explere unum et tricesimum aetatis annum T., triginta septem annos explevit T. je doživel 37 let, supremum diem explere T. umreti, explere iustam muri altitudinem C. primerno višino dosegati, quinque orbes cursu V. preleteti, triginta orbes imperio V. 30 let vladati, trecentas urbes erroribus Tib. prebloditi, centurias (tribūs) non explere L. ne dobiti zadostnega števila glasov, aurum summam talenti Attici explet L. zlato je vredno cel atiški talent, copiae explent ducenta milia Cu. čet je celih 200000 mož.

2. izpopolniti (izpopolnjevati), dopolniti, nadomestiti (nadomeščati): nautarum numerum Ci., legionem S., exercitum, deminutum patrum numerum L., id, quod deperierat C. izgubo nadomestiti, damna L. škodo popraviti, discedam, explebo numerum reddarque tenebris V. bom zopet izpopolnil število senc (= se bom vrnil).

3. zadovoljiti, pomiriti, utešiti, utolažiti, zadostiti čemu, ugoditi čemu: Ap., me unum explere Ter. željo izpolniti meni edinemu, animum suum Ter., animos invidorum Ci., libidinem Ci., cupidinem Lucr., S. nasititi, cupiditatem L., spem L., iram Cu., sitim Ci. željo ugasiti, famem ex epulo Ci. lakoto utolažiti; z abl.: scribendo te Ci. ep., avaritiam suam pecuniā Ci., odium suum sanguine inimici Ci., odium factis dictisque L., te rapinis explevisti Ci., explere aliquem divitiis S., expleri tuendo nequit V. ne more se nagledati, nullas sibi opes esse, quibus tantum regem expleat Iust.; pesn. (podobno kakor reklo plenum esse) z gen.: animum explesse (= explevisse) iuvabit ultricis flammae V. — Adj. pt. pf. explētus 3 dovršen, popoln: expleta et perfecta forma honestatis Ci., quod perfectum expletumque sit omnibus suis numeris et partibus Ci., quae natura desiderat, expleta cumulataque habere Ci., aures, quae … parum expleta desiderant Q.

explōrātor -ōris, m (explōrāre)

1. poizvedovalec, ogleduh: Petr., Sen. ph., Cl., exploratorem hunc faciamus ludo suppositicium Pl.; occ.
a) voj.: exploratores ogledniki = ogledne čete, zasledovalni oddelki, vojaki prednje vojske, večinoma konjeniki, ki so se združeni v posebne oddelke razgledovali po ozemlju in poizvedovali, kje je sovražnik: L., Vell., T., Caesar per exploratores certior factus est hostes sub monte consedisse C.
b) explorator viae preiskovalec poti, mož iz cesarskega spremstva, ki je hodil pred cesarjem in skrbel za to, da je bila pot prosta: Suet.

2. pren. preiskovalec, raziskovalec, izsledovalec: Thales naturae rerum clarissimus explorator Ap.; pesn. atrib. preizkušajoč, poskušajoč: foci Mart., ali ignes Cl.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

fēnus, faenus -ōris, (prim. fēlix; faenus dictum a fētu et quasi fetura quaedam pecuniae Varr.)

1. dobiček, donos, prispevek, prinos; occ. obresti: quod idem pecunias eis faenori dabat (occupabat) Ci. je posojal na obresti, pecuniam sine fenore ei credidit N., pecunia fenore accepta Ci., L. denar si izposoditi, nummi positi in fenore H. izposojeni denar, pecuniam fenori ali fenore Pl. izposoditi si denar na obresti; pren. terra quae accepit, reddit cum faenore Ci.

2. meton.
a) obresti = dolgovi: plebes fenoris onere oppressa S. ali plebes fenore obruta L., plebes fenore mersa erat L. ljudstvo je do vratu tičalo v dolgovih.
b) (izposojena) glavnica, denar: argenti f. creditum Pl., f. ponere Sen. ph., fenoris merces Pers., duas fenoris partes (2/3) in agris conlocavit T., horti et fenus et villae T.
c) izposojanje denarja, oderuštvo: ne faenore trucidetur iuventus Ci. da mladih mož ne ugonobi oderuštvo, multis crescit res fenore H., fenoris coërcendi ratio L., pecunias fenore auctitare T.

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

fūnārius 3 (fūnis) ob vrvi („vožincu“) hodeč: equus f. Isid. pripreženec (prim. funalis equus, gl. fūnālis). — Kot nom. propr. Fūnārius -iī, m Funarij, „Vrvar“, priimek Gracijana, očeta cesarja Valerijana, ker mu pet mož ni moglo izviti vrvi iz rok: Aur., Amm.

Galliō -ōnis, m Galion, rim. priimek. Poseb.

1. L. Iunius Gallio Lucij Junij Galion, rim. retor, prijatelj Ovidija in Aneja Seneke starejšega: SEN. RH., Q., T.

2. njegov posinovljenec L. Annaeus Iun. Gallio LUC. Anej Jun. Gal., najstarejši sin Aneja Seneke starejšega, torej brat filozofa Seneke, izvrsten govornik, prokonzul v Ahaji, mož krotkega in blagega značaja; kljub temu ga je ces. Neron dal l. 65 po Kr. usmrtiti: SEN. PH., PLIN., T., VULG.

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.