Franja

Perdiccās in Perdicca -ae, m (Περδίκκας) Perdíkas

1. starejši brat makedonskega kralja Filipa II.: Cu., Iust.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Ci., Cu., Iust.

Periclymenus -ī, m (Περικλύμενος) Periklímen, Nelejev sin, Nestorjev brat, Argonavt: O., Hyg.

Persēs -ae, m

1. Pêrzijec; gl. Persae 2.

2. gen. -ae, redko -ī, dat. -ī, acc. -īn, abl. -ē (Πέρσης) Pêrzes (Perzêj)
a) sin Perzeja, Zevsovega in Danajinega sina: Plin., Hyg.
b) sin Helija in Perze, Ajetov in Kirkin brat, Hekatin oče: Hyg.
c) stlat. obl. = Pirseus (makedonski kralj): Ci., S. fr., T., Iust., Pr., Vell., Fl. — Od tod adj. Persicus 3 Pêrzov (Perzêjev): bellum Ci., Plin. vojna s Perzom (Perzejem).

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phōcus -ī, m (Φῶκος) Fókus (Fókos), Ajakov najmlajši sin, brat Peleja in Telamona: O.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

Pollūx -ūcis, m (Πολυδεύκης), stlat. Pollūcēs -is, m: Pl., Varr. Póluks, Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, Kastorjev brat, sloveč rokoborec (pugil): Ci., Hyg.; pesn.: geminus Pollux ali Pollux uterque H. = Kastor in Poluks, Castora de Polluce facere aliquem Mart. = equitem de pugile. Prim. pol.

Polynīcēs -is, m (Πολυνείκης) Polinêjk (Poliník), Ojdipov sin, brat Antigone, Ismene in Eteokla, s katerim se je spustil v dvoboj za tebansko kraljestvo in skupaj z njim padel: Hyg., Stat., Plin.

Proclēs -is in -ī, m (Προκλῆς) Prókles, sin Aristodema, brat Evristena, kralj v Sparti, praded kraljevega rodu Prokleidov (Προκλεῖδαι): Ci., N.

Proculēius -ēī, m Prokulêj. Najbolj znan je C. Terentius Proculeius Gaj Terencij Prokulej, brat Terencije, Mecenatove soproge, rimski vitez, Avgustov prijatelj; ko sta njegova brata v državljanskih vojnah izgubila vse imetje, je z njima delil svojo dediščino: H.

Proetus -ī, m (Προῖτος) Prójt, kralj v Tirinsu (Tirintu), Akrizijev brat, ki ga je Perzej spremenil v kamen: O. Od tod Proetis -idis, f Prójtida (Projtída) = Prójtova hči, pl. Proetides Prójtide (Projtíde) = Prójtove hčere, ki so si v svoji blaznosti (z njo jih je kaznovala Junona zaradi nihove ošabnosti) domišljale, da so krave: V., O., Plin.

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

Pygmaliōn -ōnis, m (Πυγμαλίων) Pigmálion

1. kralj na Cipru, Agenorjev vnuk. Zaljubil se je v kip ženske, ki ga je Venera na njegove prošnje oživila: O.

2. kralj v Tiru, Didonin brat, ki je ubil njenega soproga Siheja: V., Iust. Od tod adj. Pygmaliōnēus 3 pigmálionski, pigmalionéjski, pesn. = tírski, feníški, feničánski, kartažánski, kartáginski: terra Sil.

Remus¹ -ī, m Rém, Romulov brat: L., Ci., H., V. idr., Remi nepotes Cat. Rimljani.

Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.