Franja

frigō² -ere (—) (—) (osnovna beseda za friguttiō, fringuliō, fringultiō, fringilla; prim. gr. φρυγίλος nek ptič) cvičati, cviliti (o malih otrocih): Afr. fr.

gabata -ae, f (najbrž kelt. beseda) čaša, čašica, skledica: MART. vulg. soobl. gavate -ae, f: VEN.

gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.

gangaba -ae, m (perz. beseda) težak, nosač: CU.

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

gemellus 3 (demin. geminus), večinoma pesn. beseda

1. dvojen, dvojče(te)n: quam (legionem) factam ex duabus gemellam appellabat C. dvojno, vites g. PLIN. ki imajo dva grozda na enem peclju, poma g. PLIN. dva sadeža na enem peclju, partūs enixa gemellos O. dvojčka (du.), fratres g. O. dvojčka, proles g., fetus g. O.; kot subst. m. dvojček: gemelle Castor CAT.; pogosto v pl.: namque est enixa gemellos O., (capella) gemellos ... silice in nudā conixa reliquit V.

2. pren. podobna, enaka, kakor dvojčka: cetera paene gemelli fraternis animis H., par nobile fratrum, nequitia ... gemellum H., g. pinūs, g. uniones MART.

genitor -ōris, m (genere = gīgnere) večinoma pesn. beseda.

1. roditelj, oče, stvarnik: o pater, o genitor, o sanguen dis oriundum ENN., g. Saturnius CI. POËT., genitoris amor V., Pelopis g. (= Tantalus) H., Astreus, matre Palaestina, dubio genitore creatus O., deûm g. (= Iuppiter) O., g. profundi O. oče morja (= Neptun), g. universi COL. stvarnik vesoljstva (= bog).

2. metaf. začetnik, povzročitelj, ustanovitelj, stvarnik: genitor Quirine urbis O., g. usus H., Graeci vitiorum omnium genitores PLIN., fraudum g. SIL.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glēsum, slabše glessum, glaesum -ī, n (ger. beseda) jantar: certum est (sucinum) gigni in insulis septentrionalis oceani et ab Germanis appellari glaesum PLIN., sucinum, quod ipsi glesum vocant T. – Od tod adj. glēsārius (glaesārius) 3 jantarski: Glaesaria insula ali Glaesariae insulae PLIN. Jantarski otok(i).

glicciō -īre (onomatop. beseda) gagati: SUET. FR. (o goseh).

glisomarga -ae, f (kelt. beseda) bleščeči lapor: PLIN.

glōciō -īre (onomatop. beseda (o kokljinem glasu); prim. gr. κλώζειν) klokati, kokati, kvočiti: COL.

gomor, n indecl. (hebr. beseda) gomor, hebrejska mera = 3,6 l: CYPR., VULG., ISID.

grabātus (crabātus: DIG.) -ī, m (gr. (makedonska beseda) κράββατος) nizka počivalnica za bolnike in študirajoče, nosilo, postelja, ležišče: LUC., CI., PS.-V., CAT., PETR., SEN. PH., MART. Soobl. grabātum -ī, n, v pl.: CAEL. (s soobl. crabata).

grānus -ī, m (ger. ali kelt. beseda) kita: ISID.

grātēs, f. pl., le nom. in acc., abl. grātibus enkrat pri T.; beseda je le v reklih rabljen subst. pl. hvala, zahvala, poseb. javna in svečana, izrečena bogovom ali velezaslužnim ljudem: alicui grates agere PL., CI., L., O., T. ali grates dicere V. zahvalo izreči komu, zahvalo izkazati komu, zahvaliti se komu, alicui grates habere CU. biti komu hvaležen, alicui grates habere atque agere PL. ali alicui g. agere habereque CU., pro tantis ... victoriis grates diis immortalibus agere habereque L.; pesn. tudi grates referre O. hvaležnega se izkazati, hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati; iron.: di tibi persolvant grates V. naj ti poplačajo, naj ti povrnejo; pleonastično: quibus pro benefactis deberi tibi multas grates gratias PL.; meton. zahvalni prazniki, (za)hvalni godovi: superis decernere grates O., laudibus gratibusque venerari T.

grātor -ārī -ātus sum (grātus), pesn. in poklas. beseda nam nedaktilskega grātulārī

1. svojo radost (o kakem srečnem dogodku) izraziti, od tod srečo voščiti, čestitati: ACC. FR., inveni, germana, viam: gratare sorori V., invicem inter se gratantes L., dominae gratare; levata est Alcmene! O., totoque libens mihi pectore grator O. se veselim; z ACI: SEN. TR., CL., gratatur reduces (sc. eos esse) V. čestita k vrnitvi, tum complexus eum Tiberius ... incolumem fore gratatur T.; s quod: AUR., gratantium, quod discrimen inprovisum et matris facinus evasisset T.; abs.: versi in laetitiam laudantes gratantesque T., ad gratandum sese expedire T.

2. veselo zahvaliti se, izkazovati zahvalo: Iovis ... templum gratantes ovantesque adire (cupimus) L., quisquis ades ..., gratare O.; occ.: sed abest gratantibus Aeson O. a Ezona ni pri njih zahvalnem godu. – Od tod adv. grātanter (iz pt. pr.) radostno, z veseljem: AUR., AMM.

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.