Franja

pinacothēca -ae, f (gr. πινακοϑήκη) galerija (zbirka) slik, razstavni prostor, „slikohram“, pinakotéka: Varr., Vitr., Plin. — Soobl. pinacothēcē -ēs, f: Varr.

poēticus 3, adv. -ē (izpos. ποιητικός) pesniški, poetski: Plin. iun., H. idr., ars Ca., Q., verbum Varr., Ci., poeticae verborum origines Varr., facultas Ci., fabulae L., dii Ci. bogovi, ki si jih izmišljujejo pesniki, bogovi, ki so plod pesniške domišljije, oratio (naspr. oratio soluta) Varr. vezana beseda, poeticis numeris Col., licentia Q., Lact., iocus Val. Max., color Lact., laurus Symm., sententia Aug., Musae Boet.; adv.: ut poëtice loquar Ci., descriptiones locorum non historice tantum sed prope poetice prosequi (obravnavati, opis(ov)ati, obdel(ov)ati) Plin. iun., cur enim non ego quoque poetice vel oratorie cum poeta (sc. loquar) Plin. iun., quod sit a simplici atque in promptu posito modo poetice vel oratorie mutatum Q., saepius poetice quam humane locutus est Petr., poeta maximus in hoc solo non poetice sed aniliter desipuit Lact., sapientia poetice figurata Lact.; subst.

1. poēticē -ēs, f (tuj., sc. τέχνη): Varr., poëticen attigit N., numquam a poetice alienus fui Plin. iun. ali poētica -ae, f (izpos., sc. ars) pesniška umetnost, pesništvo, poezija: Tert., o praeclaram emendatricem vitae poeticam! Ci., poeticae versus inventus est terminatione aurium Ci., poëticam serius accepimus Ci., ad poeticam pronus carmina … libenter composuit Suet., priscae poeticae divinus auctor Ap.

2. poēticum -ī, n nekaj pesniškega, nekaj lastnega pesništvu, pesniškost: atqui Cicero optime vidit ac testatur frequenter, se quod numerosum sit quaerere, ut magis non ἄρρυϑμον, quod esset inscitum atque agreste, quam ἔνρυϑμον, quod poeticum est, esse compositionem velit Q.; pl. poētica -ōrum, n pesniški izrazi, pesniški umotvori, pesniška dela, pesmotvori, verzi, pesništvo, poezija: Q., Sen. ph. idr.

Prochyta -ae, f (V., Mel., Plin., Stat.) ali Prochytē -ēs, f (O., Sil.) (Προχύτη) Próhita (zdaj Procida), otok pred Mizenskim rtom v Neapeljskem zalivu ob obali Kampanije v bližini Kum.

Prosymna -ae in Prosymnē -ēs, f Prozímna (Prosímna), mesto in pokrajina v Argolidi: Stat.

pyrr(h)icha -ae, f in pyrr(h)ichē -ēs, f (gr. πυῤῥίχη) piríha = orožni ples, ples v orožju, ples z orožjem: Plin., Suet.; atrib.: ars pyrricha Sid. — Od tod subst. pyrrichāriī -ōrum, m pirihárij(c)i = plesalci v orožju, plesalci z orožjem, oboroženi plesalci: Ulp. (Dig.).

rhētorica -ae, f in rhētoricē -ēs, f, gl. rhētoricus.

rhētoricus 3 (tuj. ῥητορικός)

1. retorski, retorjev, govorniški, govornikov: mos Ci., ars Ci. ali samo rhētorica -ae, f in rhētoricē -es, f (gr. ῥητορική) govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., Q.; adv. rhētoricē (po) govorniško, z govorniškim okrasjem, gostobesedno, zgovorno, besedovito, retórično: mortem alicuius rhetorice et tragice ornare Ci., rh. invehi Ci.

2. govorniški, govorstven, retóričen: doctores Ci. učitelji govorništva, retorji, libri Ci. učbeniki govorništva, artifex rhetoricus Gell., magistri rhetorici et grammatici Amm.; subst.
a) rhētoricus -ī, m (sc. liber) učbenik govorništva, učbenik retórike: Q.; pl. rhētoricī -ōrum, m učbeniki govorništva, učbeniki retórike: Q.
b) rhētorica -ōrum, n govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., alii rhetorica tongent Enn.

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

Sintī (Sintiī) -orum, m (Σιντοί) Sínti(jci), ljudstvo ali pleme v Makedoniji: L. Od tod adj. Sinticus 3 sínt(ij)ski = k tračanskemu ljudstvu (plemenu) Sinti(jci) (Σιντοί) v Makedoniji sodeč: Heraclea Sintica Plin. ali Sinticē Heraclea L. síntska Herakleja, glavno mesto omenjenega plemena; subst. Sinticē -ēs, f (sc. regio ali terra) Síntika, sintska dežela (pokrajina) v Makedoniji: L.

Sparta -ae, f (Pl., Ci., L., N., V.) in (pesn.) Spartē -ēs, f (Σπάρτη, dor. Σπάρτα) (Pr., O., Stat.) Spárta, glavno mesto Lakonije, nav. imenovano Lacedaemon Lakedajmon (še danes Sparta); pl. Spartae meton. = Spartánci: It. — Od tod

I. adj.

1. Spartānus 3 spártski, spartánski: Pr., Lucan., Sil., Petr., Iuv. idr., bellum, disciplina L., virgo V., saxum (marmor) Mart.; subst. Spartānus -ī, m Spartánec, preb. Sparte: Pl., Val. Max.; pogosteje v pl. Spartānī -ōrum, m Spartánci: N., Cu., T., Iust., Cl.

2. Spartiacus 3 (Σπαρτιακός ) spártski: Taenaros Ap.

3. Spartiāticus 3 spártski: res Pl.

4. Sparticus 3 spártski: myrtus V. (Cul.) —

II. subst. Spartiātēs -ae, m (Σπαρτιάτης) Spartánec, doma (po rodu, izhajajoč, izvirajoč) iz Spárte: Pl., Ci.

spatalē -ēs, f (tuj. σπατάλη) razkošje, luksuz (luksus), naslada: spatale eviravit omnes venerivaga pueros Varr. ap. Non.; subst. Spatalē -ēs, f Spátala = Razkošnica, Naslada, ime nimfe: mammosa Mart., cingula Cymothoe, rarum Galatea monile et gravibus Spatale bacis diadema ferebat intextum Cl.

spatha -ae, f (izpos. σπάϑη)

1. podolgovato široko orodje za mešanje zdravil idr., (lekarniška, lekarnarska) žličica, lopatka, lopatica, kuhalnica, kuhača: Cels., Col., Plin.

2. tkalska, tkalčeva lopatka, lopatica: Sen. ph.

3. širok dvorezen meč brez konice, namenjen za zadajanje močnih udarcev, dvoreznik, sablja, pálaš: Veg., Ap., gladiis ac pilis legionarium, … spathis et hastis auxiliarium sternebantur T.

4. steblo palmovih listov in moškega cveta palmovega drevesa (palme, palmovca): Plin.

5. (s soobl. spathē -ēs, f) kokosova ali datljeva palma (kokosovec, datljevec), sicer imenovana elatē: Plin.

stacta -ae, f (Pl., Lucr., Plin.) ali stactē -ēs, f (Pl., Plin., Hier.) (tuj. στακτή) mirina smola, mirino olje, mirin sok; v pl.: sed melior stactis ponatur Achaia murra Col. poet.

stēla -ae, f in stēlē -ēs, f (izpos. στήλη) steber: Char., Macr., Iul. Val. idr., deinde Pan eum deducit in montem, qui vocatur Caeli stela Enn. ap. Lact., insulae sine nominibus multae, celebres vero Isura, Rhinnea et proxima, in qua scriptae sunt stelae lapideae litteris incognitis Plin., insulae ante portum duae Pseudopylae vocantur, interiores totidem Pylae; in altera stelae lapideae litteris ignotis Plin., se autem scribente esse in Tyro Herculis templo stelen amplam e smaragdo Plin., quibusdam eminentibus saxis iussit ascribi atque intra specum per Aegyptiorum adyta collocari, eademque saxa stelas appellans deorum stemmata praecipit continere M.; occ. nagrobni steber, nagrobna plošča, stéla: venimus inter monimenta: homo meus coepit ad stelas facere, sed ego [pergo] cantabundus et stelas numero Petr.

stratiōtēs -ae, m (tuj. στρατιώτης) bot. neka vodna rastl., morda vodna škarjica (Stratiotes aloides Linn.) ali vodna solata, starejše školjkovka (Pistia stratiotes Linn.): Plin. — Ista imenovana tudi stratiōticē -ēs, f: Ap. h.

Sūsa -ōrum, n (τὰ Σοῦσα) Súze (Súza)

1. glavno mesto perzijske pokrajine Suzijane (današnji Huzistan), od Kira naprej zimska prestolnica perzijskih kraljev: Pr., Cu., Plin.; heterocl. acc. sg. Sūsam: Ap.

2. meton. = pokrajina Suzijána: (sc. regio Uxiorum) finitima Susis est Cu. — Od tod
a) subst. Sūsiānē -ēs, f (Σουσιανή) perzijska pokrajina Suzijána (današnji Huzistan): Plin.; od tod zopet subst. Sūsiānī -ōrum, m (Σουσιανοί) Suziján(c)i, preb. pokrajine Suzijana: Cu., Plin.
b) adj. α) Sūsiānus 3 súški, suzijánski: regio Cu. β) Sūsis -idis, f (Σουσίς) súška, suzijánska, meton. pérzijska: Cu., Sid.

Tauromenium (Taurominium) -iī, n (Ταυρομένιον) Tavroménij (Tavromínij), mesto na Siciliji (zdaj Taormina): Ci. ep., Plin. — Soobl. Tauromenē -ēs, f Tavroména: O. — Od tod adj. Tauromenitānus (Taurominitānus) 3 tavromén(ij)ski, tavromenitánski (tavrominitánski): civitas Ci., colles, vina Plin., Charybdis Lucan.; pl. subst. Tauromenitānī -ōrum, m Tavromén(ij)ci, Tavromenitánci, preb. Tavromenija: Ci.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.

teutlophacē -ēs, f (gr. τευτλοφακῆ) tevtlófaka = jed iz mangolda (ali blitve) in leče: Cael. — Soobl. seutlophacē -ēs, f (gr. σευτλοφακῆ): Cael.