Franja

Ātīna -ae, f Atina,

1. volskovsko mesto v jugovzhodnem Laciju (še zdaj Atina): Ci., L., V., Sil. Od tod adj. Ātīnās -ātis atinski, v Atini: ager L., campus, somnium, praefectura Ci.; subst. neutr. sg.: in Atinati Ci. ep. na Atinskem; subst. pl. Ātīnātēs -ium, m Atinci, preb. Atine: Ci., Plin.

2. venetsko mesto, ki je bilo propadlo že v času Plinija star.: Plin.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

atomus 3 (gr. ἄτομος nerezljiv) ne(raz)deljiv: tus Plin.; subst.

1. atomus -ī, f (sc. pars, ἡ ἄτομος, sc. ὕλη) pri Demokritu in Epikuru najmanjši, nedeljivi delec kake snovi, nedeljivo pratelesce, atom: Vitr., Lact., Isid., atomos, quas appellat Democritus, id est corpora individua Ci., atomi, quae cohaerescunt inter se Ci.

2. atomum -ī, n malo časa, hip, trenutek, le v abl. in atomo (= ἐν ἀτόμῳ) v hipu, kot bi trenil: Tert.

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

Atre͡us -eī, acc. -eum in včasih (pesn.) tudi -ea, vok. Atre͡u, m (Ἀτρεύς) Atrej, kralj v Argih in v Mikenah, Pelopsov in Hiponamejin sin, Tantalov vnuk, Aeropin mož, Agamemnonov in Menelajev oče, Tiestov brat (Thyestes), čigar sin Ajgist (Aegisthus) ga je umoril: Varr., Ci., H., O. idr.; naslov Akcijeve tragedije: Gell. Od tod adj. Atrēus 3 atrejski, pesn. = argovski, argoški: sanguis Stat.; patronim Atrīdēs -ae, abl. -ā, m (Ἀτρείδης) Atrid, Atrejev sin ali potomec: minor Atr. (= Menelaus) O., maior Atr. (= Agamemnon) O., samo Atrides pogosto označuje le Agamemnona: H., O., Pr., Sen. tr., Ap., redkeje pa Menelaja: H., O.; pl. Atrīdae: Pl., H., O., Q. ali reges Atrīdae: Poeta tragicus ap. Corn. Atrida = Agamemnon in Menelaj; apel. Atrīdēs =
a) Caesar (Domitianus): itur ad Atriden Iuv.
b) mož, soprog: si praegustabit Atrides Pontica ter victi cautus medicamina regis Iuv. Redkejša je soobl. Atrīda -ae, m: Pr., acc. -am: Aus., M. Caesar ap. Fr., vok. -ă: H.

ātricapillus 3 (āter in capillus) s črnim čopom las na glavi: P. F.

ātricolor -ōris (āter in color) črnobarven: Cadmi filioli atricolores Aus. (o črkah, pisanih s črnilom).

ātriēnsis -e (ātrium) atrijski: Varr. Od tod subst. ātriēnsis -is, abl. -ī in -e, m (sc. servus) nadzornik atrija (in cele hiše), hišni sluga, oskrbnik, hišnik: Pl., Varr., Col., Petr., Plin., Plin. iun., Suet., idem coquus, idem atriensis Ci., ex alticinctis atriensibus unus Ph.

atriplex -plicis, n (m: Plin. Val., f: Mac.; iz gr. ἀτράφαξις [špinača] popačena beseda, ki jo je ljudska etimologija naslanjala tudi na āter in plicāre) bot. loboda: Col., Plin. — Soobl. atriplexum -ī, n: P. F.

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

atrōcitās -ātis, f (atrōx)

1. ostudnost, gnusnost, divjost, grozovitost, strahovitost, pogubnost, zlonosnost (naspr. clementia): rei Ci., Q., facti, negotii Ci., peccati Corn., sceleris S., Cu., facinoris, poenae L., criminis Ci., T., criminum Cu., temporis Ci., temporum Suet., habet atrocitatis aliquid legatio Ci. v odpravi poslanca je nekaj pretečega, atr. maris Col., consilium nefandae atrocitatis Suet.; pl.: crudelissimae mulieris atrocitates Ap. ostudna in sramotna dejanja.

2. pren. trdosrčnost, neusmiljenost, ljudomrznost, ostrost, strogost (naspr. humanitas, misericordia): animi Acc. fr., Ci., Sen. ph., invidiosa atr. verborum Ci. ep. rezka strogost tvojega izraza, atrocitas... ista tua quomodo in veterem Academiam irruperit nescio Ci., atr. formularum Q., morum T., Samnitum Amm.

atrophia -ae, f (gr. ἀτροφία) stanje tistega, ki se ne redi dovolj, popuščanje rejenja in od tod hujšanje, slabljenje: Cael., Th. Prisc., v gr. pisavi: Cels.

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

attāminō (adtāminō) -āre -āvī -ātum (ad in tagmināre iz tangere, poklas. za klas. contāminō)

1. dotakniti (dotikati) se, potipati, otipavati: hominem forte Aug., aliquid Eccl.

2. onečastiti (onečaščati), oskruniti (oskrunjati): virginem Iust., sacrum opus Acr., aliquem Iudaicis sacramentis Cod. Th.; pren.: quae imprudentia regendae coniugis attaminavit Aur.

attatae (tudi atattae, attatē) in attattatae, interjekcija, vzklik presenečenja, začudenja, bolečine, veselja idr. (prim. gr. ἀτταταῖ, ὀτοτοῖ) à! oj! ojoj!: Pl., Naev. fr.

attendō (adtendō) -ere -tendī (tetendī Ap.) -tentum

1. proti čemu, kam nape(nja)ti, (po)moliti, (iz)prožiti, naravna(va)ti: simul aurem attendo, ut quirem exaudire amplius Acc. ap. Non. nastavim, arcum meum et ipse vigor attetendit Ap.; kam? caput eodem Hyg., caelo (dat.) manūs Ap. izprožiti, signa ad eos, qui... Q. — Pass. v med. pomenu = prožiti se, raztezati se: ante fores exigui tramites... attenduntur Ap., nemus, quod fluvio praeterlabenti (ob... reki)... attenditur Ap.

2. klas. le pren. (v zvezi z animum, animos, večinoma pa brez tega subst.)
a) duha napeti, naravnati kam = paziti na kaj, opaziti kaj, pozoren biti na kaj, pozornost nameniti (namenjati) komu, čemu, poslušati koga, kaj: cum silentio animum attendite, ut pernoscatis... Ter., quo tempore igitur aures iudex erigeret animumque attenderet? Ci., bene (diligenter) att. Ci., magis att. Q.; z acc.: stuporem hominis attendite Ci., cetera neglegentius att. Ci. za drugo se ne posebej meniti, me de invidiosis rebus dicentem attendite Ci.; z dat.: dictis animum att., animos att. dictis Luc. ap. Non., att. Caesari, sermonibus malignis Plin. Iun., att. iuri, minimum eruditioni, eloquentiae plurimum Suet.; z ad: animum att. ad quaerendum Pac. ap. Non., att. animos ad ea, quae consequuntur Ci.; z ACI: non attendit eum hoc curasse Ci., attende nunc bona Quinctii possideri non potuisse Ci. pomni; z odvisnim vprašanjem: nunc quid velim, animum attendite Ter., hoc quam late pateat, attendite Ci., forte lubuit attendere, quae res maxime tanta negotia sustinuisset S., attende, cur... Ph.; redkeje pass.: attenditur versus pars Ci. zaznava se.
b) occ. α) (po)misliti na kaj, premišljati, razmišljati: puer, ne attenderis petere a me id, quod nefas sit concedi tibi Acc. fr., immo id hercule, inquit, ipsum attendo Ci., cum animum attendisset ad cavendum N., cum de necessitate attendemus Ci., de officiis legationis att. Ci., attendite, cuiusmodi edicta sint Ci., iubet peritos linguae attendere animum, pastorum sermo agresti an urbano propior esset L., illud att., ne... Cels. β) attendere sibi (tudi brez sibi) ab aliquo in ab aliqua re čuvati se koga, česa, varovati se koga, česa, paziti se česa: Eccl. — Od tod adj. pt. pf. attentus (adtentus) 3, adv. -ē (le pren.)

1.
a) napet, pazljiv, pozoren: ut animus in spe... antehac attentus fuit, ita, postquam adempta spes, lassus curā confectus stupet Ter., att. auditor Ci., me attentissimis animis auditis Ci. s popolnoma napeto pozornostjo, attentissima cogitatio Ci., attentissimo consilio, attentissimā curā Val. Max., attentum facere iudicem Ci., Q., iudex circa ius nostrum attentior Q., attenta auris H., attentae aures Lucr., attente alicuius officia fungi Ter., attente legere Ci. ep., attente (attentius, attentissime) audire Ci., attentius cogitare de... Ci., attentius agere aliquid S., attentius spectare H., attentius custodire aliquem Plin. iun., parum attente dicere Gell.
b) napet, strmeč: visus Cael., oculi Cael., P. Veg.

2. pozorno misleč na kaj, skrben za kaj, do česa (zlasti za pomnožitev in ohranitev imetja), podjeten, varčen, skop, trd: nimium ad rem in senectute attenti sumus ali adtentiores sumus ad rem (imetje) omnes Ter., qui in re adventicia... tam diligens, tam attentus essem Ci.; z dat.: asper et attentus quaesitis H.; z gen.: att. continentiae Val. Max., communis boni Sen. ph.; abs.: attenta vita et rusticana Ci., att. pater familias Ci., pater H., durus nimis attentusque esse videris mihi H.

attenuitās -ātis, f (ad in tenuitās: tenuis) slabost, oslabelost: stomachi Cael.

attenuō (adtenuō) -āre -āvī -ātum (ad in tenuis)

1. (s)tanjšati (stanjševati), v pass. tudi = stanjšati se, shujšati: attenuant iuvenum vigilatae corpora noctes O., attenuatus amore liquitur O. shujšan, ubi sortes sua sponte attenuatae erant L. so se bile skrčile, attenuare arboris umbram Cat., foliorum exilitas attenuata usque in fila Plin., attenuata in filum metalla Hier.

2. zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: legio proeliis attenuata C., bellum exspectatione eius attenuatum et imminuatum est Ci., att. vocem Ci. (o Klodiju v ženski obleki) z visokim (spremenjenim) glasom govoriti, virtutem Corn. omalovaževati, v nič devati, insignem attenuat deus H. poniža, vires diutino morbo attenuatae L., att. opes, curas O., domus nobilis civili bello attenuata Sen. rh. propadla. — Od tod adj. pt. pf. attenuātus (adtenuātus) 3, adv. -ē (le pren.) zmanjšan, oslabljen, tenek; (o govoru) neokrašen, preprost, slabš. medel, pust: fortunae familiares attenuatissimae Corn., vox paululum attenuata Corn. tenek glas, attenuata nimis acclamatio Corn., oratio Corn. (naspr. gravis oratio), genus orationis Corn., constructio verborum Corn., eius oratio nimiā religione attenuata Ci., ipsa illa pro Roscio iuvenilis abundantia multa habet attenuata Ci., attenuate presseque dicere Ci.

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).