Franja

Murocincta -ae, f Murocínkta = „obdana z zidom“, vila cesarja Valentinijana II. v Panoniji ob Donavi: Amm.

Murredius -iī, m Murédij, rimski retor, sodobnik Seneke starejšega; Seneka ga je ob vsaki priložnosti negativno okarakteriziral: Sen. rh.

Mursa ali Mursia -ae, f Múrza, Múrzija, mesto v Panoniji ob Dravi (zdaj Osijek): Aur., Eutr. — Od tod adj.

1. Murs(i)ēnsis -e múrzijski, pri Múrzi(ji): episcopus Hier., proelium Amm.

2. Mursīnus 3 múrzijski, pri Múrzi(ji): labes (poraz) Aur.

Musicāni -ōrum, m Muzikáni, ljudstvo ob Indu: Cu.

mussitō -āre (frequ. k mussāre)

1. mrmrati, sam pri sebi brundati, sam pri sebi (predse, v brk) godrnjati, tiho (polglasno) govoriti: ego mecum mussito Pl., clam quidem mussitantes vulgo tamen eum Superbum appellabant L., „malo“, inquit, „ambigere bonos, quam ob rem id non meruerim, quam, quod est gravius, cur impetraverim mussitare“ Amm.

2. meton. molčati o čem, zamolč(ev)ati, tajiti, zatajiti (zatajevati), skriti (skrivati), ne (po)kazati, ne da(ja)ti vedeti: ea Pl., iniuriam Ter., timorem Ap.

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

mūtitō -āre (frequ. k mūtāre) zamenjevati, izmenično prirejati; od tod (sc. convivia) izmenično prirejati zabavne večere, izmenoma gostiti ali gostovati: cum novissime mutitaret, quantum sumptifecerit Varr., principes civitatis, qui ludis Megalensibus antiquo ritu mutitarent Gell., postea quaestio istaec fuit, quam ob causam patricii Megalensibus mutitare soliti sint, plebes Cerealibus Gell.

Mūza -ae, f (Μούζα sc. ἐμπόριον) Múza, trgovsko mesto na obali južne Arabije ob Rdečem morju: Plin.

mya -ae, f (gr. μύα) mía, vrsta školjk ob obalah traškega Bosporja: Plin.

Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.

Myūns, Myūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Μυοῦς) Miúnt, mesto v Kariji ob južnem bregu Majandra, najmanjše mesto jonske zveze (zdaj Pallatia, Palatscha): N., Vitr., Plin. (po nekaterih izdajah Myuus).

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

Nahanarvalī (po drugih Naharvalī) -ōrum, m Nahanárvali, Nahárvali, svebsko pleme, najbrž ob šlezijsko-češki meji: T.

Namnetēs -um, m Námneti, pleme v Keltski Galiji ob izlivu Ligera z glavnim mestom Kondivinkom (Condivincum) na področju današnjega Nanta (Nantes; ime še spominja na to pleme): C., Plin.

Opomba: Napačno Namnētes po gr. Ναμνῆτες, ki se naslanja na ljudsko etim. (prim. γυμνῆτες).

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

Nantuātēs -ium, m Nantuáti, hribovci v Narbonski Galiji ob zgornjem Renu do Ženevskega jezera (zdaj kanton Wallis): C., Plin.

Nār¹, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.

nārrō -āre -āvī -ātum (pravzaprav gnārō (= gnarum facio) iz gnārus, gl. gnārus)

1. da(ja)ti vedeti, na znanje da(ja)ti, obvestiti (obveščati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), (ustno ali pis(me)no) opis(ov)ati, pripovedovati: z obj. v acc.: quid istaec tabellae narrant? Pl., narrare alicui somnium Pl., virtutes narro tuas Ter., ego tibi ea narro, quae tu melius scis quam ipse, qui narro Ci. ep., n. aliorum benefacta (bene facta) S., Catonem narrabis (o Katonu mi boš pripovedoval). Quidni ego narrem ultimā illā nocte Platonis librum legentem posito ad caput gladio? Sen. ph. kaj bi ti ne pripovedoval, kako je tisto zadnjo noč z mečem ob glavi bral Platonovo knjigo (sc. dialog Fajdon)?, narrabimus homini cibos suos Plin., n. alicui Romanos et Caesarem Plin. pripovedovati komu o Rimljanih in Cezarju, duos Gordianos Lamp. opisovati (življenje in značaj); preg.: narrare asello fabellam surdo H. (prim. gr. ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει) = „bob metati v steno“; v pass.: in narrandis Siciliae rebus N. pripovedujoč zgodovino Sicilije, Agricola posteritati narratus et traditus superstes erit T., ne res per quemquam narraretur Iust. da ne bi kdo tega povedal; s samim dat.: narrare medicis H. zdravnike vprašati za nasvet; abs. (z adv.): narras probe Ter. dobro vest prinašaš, non interrupte n. Q.; kot vrinjeni stavek: ita narrat Plin. iun. Skladi: z de: male narras de Nepotis filio Ci. ep. slabo vest mi prinašaš o Nepotovem sinu, ut mores eius, de quo narres, exprimantur Ci., si quae admirationes inciderint, de quibus non narrabimus Corn.; z ACI: Plin., narrat omnibus emisse se Ci.; v pass. z NCI: Pl., Plin., Mart., ea, quae procul ab oculis facta (sc. esse) narrabuntur L., fabula, qua Paridis propter narratur amorem Graecia barbariae lento collisa duello H., narratur venisse venefica O., egredienti nave eadem figura occurisse narratur Plin. iun.; narror, narraris itd. o meni, o tebi itd. se pripoveduje, opisujejo me, da itd.: rideor ubique, narror, ostendor Ps.-Q., dulcis in Elysio narraris fabula campi Mart., sed operis modus paucis eum (sc. virum) narrari iubet Vell. na kratko ga opisati; poklas. za glag. v pass. tudi ACI: eoque terrore aves tum siluisse narratur Plin., nunc Chamavos et Angrivarios immigrasse narratur T.; s quod: Othonem quod speras posse vinci, sane bene narras Ci. ep. prav ljubo mi je slišati (prav rad slišim), da upaš; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut res gesta sit, narrabo ordine Ter., narrat Naevio, quo in loco viderit Quinctium Ci., si res publica tibi narrare posset, quomodo sese haberet Ci. ep.; z (adv.) ut: ut ita narrentur, ut gestae res erunt Ci. — Od tod subst. pt. pf. nārrāta -ōrum, n pripoved(ovano), povest: praeter narrata petenti responde H.

2. pripovedovati = povedati, praviti, reči, govoriti (o kom, o čem), omeniti (omenjati), imenovati: narra, quid est, quid ait? Pl., quid narrat? quid narras? nihil narras Ter., ego quid narres nescio Ter., filium narras mihi? Ter. ali mi govoriš o mojem sinu?, „opinor“ narras Ter., narra mihi Ci. povej mi vendar, Catulum et illa tempora narrare Ci., libertate Decembri … utere; narra H. govori, navita de ventis, de tauris narrat arator Pr.; poseb. kot zatrjevalno besedilo: narro tibi to ti pravim, to ti moram reči, ti povem, zagotavljam ti, zares, resnično, misli si!: narro tibi, haec loca venusta sunt Ci., narro tibi, plane relegatus mihi videor Ci., narro tibi, pater exsultat laetitiā Ci. ep., narro tibi, Quintus cras Ci. ep.

3. posvetiti (posvečati): librum alicui Plin.