Franja

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

Castricius 3 Kastricij(ev), ime rim. rodu, npr. M. Castricius Mark Kastricij: Ci.; T. Castr. Tit Kastricij, lat. retor: Gell. Od tod adj. Castriciānus 3 Kastricijev, kastricijski: Ci.

Castrimōnium -iī, n Kastrimonij, mesto v Laciju: Front; od tod mestna občina Castrimōniēnsēs -ium, m Kastrimonijci: Plin.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

Castulō -ōnis, m in f (Κασταλών) Kastulon, mesto v Hispaniji ob reki Betis: L. (masc.)., Sil. (fem.)., Plin. Od tod adj. Castulōnēnsis -e kastulonski: saltus Asin. Poll. in Ci. ep., C. s srebrom bogato pogorje v betski Hispaniji med rekama Betisom in Anom; subst. Castulōnēnsēs -ium, m Kastulonci, preb. Kastulona: Plin.

castus -ūs, m (gl. careō) obr. vzdržnost od vsakega uživanja, brzdanje svojega telesa, pokoritev mesa: Naev. ap. Non., Arn., religiones et castus Varr. ap. Non., multiplices castus Gell.

Catacecaumenē -ēs, f (Κατακεκαυμένη: κατακαίω) Katakekavmena, od sonca ožgana vinorodna meonska ali mizijska pokrajina. Od tod Catacecaumenītēs -ae, m (Κατακεκαυμενίτης, sc. οἶνος) katakekavmensko vino: Vitr., Plin.

cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.

Catadūpa -ōrum, n (τὰ Κατάδουπα) Katadupi, Nilovi slapovi ob etiopski meji (slap Wadi Halfa v Sudanu): Ci., Macr.; od tod preb. Catadūpī -ōrum, m Katadupci: Plin., Amm.

cataegis -idis, f (gr. καταιγίς) od zgoraj navzdol hrumeč piš, orkan: Ap., običajen poseb. v Pamfiliji: Sen. ph.

catagraphus 3 (gr. κατάγραφος) poslikan, pester: Thyni Cat. Od tod subst. catagrapha -ōrum, n s strani posnete slike, profili: Plin.

catalēcticus 3 (gr. καταληκτικός) prenehovalen, končujoč se, od tod nepopoln, katalektičen: versus Prisc., Serv. ki mu na koncu manjka en ali več zlogov.

catalēpsis -is, acc. -in, f (gr. κατάληψις) ohlip (= hud, nenaden napad) bolezni, poseb. napad nezavesti, otrplost, togost, omrtvelost, katalepsija: Cael. Od tod adj. catalēpticus 3 kataleptičen, mrtvičen: passio Cael. omrtvičenost; subst. catalēpticī -ōrum, m kataleptiki, mrtvičniki: Cael.

cataphractēs -ae, m (gr. καταφράκτης) usnjen ali železen luskinast oklep za ljudi in konje: T., Tert., Veg. Od tod adj.

1. cataphractus 3 (κατάφρακτος) z oklepom zaščiten: equites S. ap. Non., L., Serv., equi Fr.; pren.: terga eius (Crocodili) cataphracta Amm.; subst. cataphractī -ōrum, m vojaki z luskinastimi oklepi, konjeniki oklepniki: Sis. ap. Non., L., Pr.

2. cataphractārius 3 = cataphractus: Lamp.

catapulta -ae, f (iz gr. καταπέλτης) strelni stroj, s katerim so streljali (metali) bruna, kamenje, kopja, puščice idr., metalnica, katapult(a): Vitr., Veg. idr., ne saxa ex catapultis latericium discuterent C., catapultis ballistisque per omnia tabulata dispositis L.; met. metalna strela, metalo: Pl. — Od tod adj. catapultārius 3 katapulten, iz katapulta (izstreljen): pilum Pl.

catarrhus -ī, m (gr. κατάῤῥος) nahod, katar: Plin. Val., Marc., Cael. Od tod adj. catarrhōsus 3 nahoden; subst. m pl. nahodni ljudje: Th. Prisc.

catastropha -ae, f (gr. καταστροφή) okret, obrat: Sid. Od tod
a) preokret, zasuk kakega dejanja, peripetija, katastrofa: Don.
b) presenetljiv obrat, presenečenje: Petr.

catēgoria -ae, f (gr. κατηγορία)

1. sramotilni govor, sramotilna obdolžitev: Macr., Hier.

2. log. lastnost, predikament kake reči, poseb. categoriae (lat. praedicamenta) splošna določila o bitju in mišljenju, kategorije: Sid., Isid. Od tod adj. catēgoricus 3 (κατηγορικός) predikamenten, kategorijski: Eccl.

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

catīllō -ōnis, m (catīllus) „skledoliznik“, od tod ožrljivec, prisklednik, sladkosnednež: Luc. ap. Macr.