Franja

Lāomedōn -ontis, acc. -ontem in -onta, m (Λαομέδων = narodni svetovalec, samogovoreče kraljevsko ime) Laomedónt

1. trojanski kraj, Ilov sin (Ilus, Ἶλος), oče Priama, Titona in Hezione; Pozejdona in Apolona je prikrajševal za plačilo, ki jima je bilo obljubljeno za zgraditev trojanskega mestnega obzidja: H., Pr., Hyg., Laomedontis nurus (= Aurora) O. Od tod adj. Lāomedontēus 3 (Λαομεδόντειος) in Lāomedontius 3 (Λαομεδόντιος) Laomedóntov, laomedóntski, pesn. = trojanski in (ker so Rimljani po bajki Enejevi potomci) = rimski: Laomedontea arva O., Laomedonteae periuria gentis V., donec Laomedonteos fugeret Fortuna penates Val. Fl., Laomedonteae, Troiana altaria, flammae Sil., Laomedontius heros (= Aeneas) V.; patron. Lāomedontiadēs -ae, m (Λαομεδοντιάδης) Laomedontiád, Laomedontov sin: memini … Laomedontiadem Priamum … Arcadiae gelidos invisere finīs V.; pl. Laomedontiadae, pesn.
a) = Trojanci: Laomedontiadae, bellumne inferre paratis … ? V.
b) = Rimljani: quod … Laomedontiadûm non desperaverit urbi (= Romae) Sil.

2. Mitilenec, vojskovodja Aleksandra Velikega; po njegovi smrti je zavladal v Siriji in Feniciji: Cu.

lapidātiō -ōnis, f (lapidāre)

1. metanje kamenja, lučanje kamenja: Fl., Aur., facta est lapidatio Ci. metali so kamenje, fit magna l. Ci. usuje se toča kamenja; v pl.: lapidationes persaepe vidimus Ci.; metaf.: l. grandinis Cod. I. padanje toče, toča.

2. kamenjanje, kamnanje: adulterorum Hier.

lapideus 3 (lapis)

1. kamén, kamnit(en): mensa Varr., Nioba fingitur lapidea propter aeternum, credo, in luctu silentium Ci., l. imber Ci. kamena toča, toča kamenja (prim. lapidat pod lapidō), pila N., arca, murus, pons L., postis ianuae carceris Vell., suggestus Col., curalium, columnae Plin., ignes Publilius Syrus ap. Petr. dragulji kamenaste barve, culter Vulg.; pren.: lapideus sum Pl. okamenel sem (od groze), lapideo corde sunt multi Enn. fr. so kamnitega srca = so trdosrčni, neusmiljeni.

2. kamnit, poln kamenja: litus Mel. ali campi Plin. (o pokrajini blizu današnjega Marseja (Marseille), zdaj imenovani la Crau).

lapillus -ī, m (iz *lapid-los, demin. lapis)

1. kamenček: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., grues lapillum pede sustinentes Plin.

2. occ.
a) potočni kremenček: invitat somnos crepitantibus unda lapillis O.
b) glasovalni kamenček (z belimi in črnimi kamenčki se je namreč na sodiščih glasovalo o življenju in smrti obtožencev): lapilli nigri albique O., mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpa O. (ta šega je povzeta po običaju Tračanov, ki so dobre in hude dni zaznamovali z belimi in črnimi kamenčki), od tod: diem signare melioribus lapillis Mart. ali numerare diem meliore lapillo Pers. = dan zaznamovati z belim kamenčkom = dan šteti med srečne dni.
c) dragulj, biser: nivei viridesque lapilli H. biseri in smaragdi, Eoi Pr. ali Indici Mart., Erythraei Mart. biseri, caris aures onerare lapillis O., pendebant ex auribus insignes candore et magnitudine lapilli Cu., gemmae et ex alieno litore petiti lapilli Sen. rh., insignes lapillis et coloribus vestes Lact., auro lapillisque ornamenta distincta Amm.
d) marmornat košček ali kamenček (za mozaična tla), okrasni kamenček, masivni kamenček, šilják: l. Numidici H., Libyci H. (ker so bila mozaična dela punskega izvora, prim.: pavimenta Poenica Ca.).
e) ledvični kamen, ledvičnjak, mehurni (sečni) kamen: eiectus lapillus calculoso alligatusque supra pubem levare ceteros dicitur ac iocineris etiam dolores et celeritatem partus facere Plin.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

Lara -ae, f Lára, blebetava nimfa, hči rečnega boga Almona; Jupiter ji je zaradi njene blebetavosti vzel dar govora, zato so jo v Rimu častili tudi pod imenom Muta ali Tacita Nema, Molčeča. Po ljudski etim. je mati Larov: forte fuit Nais, Lara nomine O. — Soobl. Larunda -ae, f Larúnda: Varr., Lact., Aus.

Larālia -ium, n (Lār2) larálije, praznik Larov, ki so ga obhajali 1. maja: Fest. (gl. tudi Lār²).

larārium -iī, n (Lār2) larárij, laríšče, hišna kapelica, v kateri so stali lari, hišni bogovi zaščitniki: Lamp.

Lārentālia -ium, n (Lārentia) larentálije, praznik na čast Aki Larenciji (Acca Lārentia); obhajali so ga 23. decembra (gl. Acca in Lār²): Varr., O., P. F. — Soobl. Lārentinal -ālis, n larentinál: Varr., v pl.: Lact., Macr.

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

lāticlāvius 3 (lāticlāvus)

1. s širokim škrlatnim trakom (lātus clāvus) obrobljen ali obšit (prim. clāvus): tunica Val. Max. Take tunike so nosili senatorji, v obdobju cesarjev pa tudi vojaški tribuni viteškega stanu in sinovi starih patricijskih družin, ki so se pripravljali na državne službe; od tod laticlavius tribunus Suet. vojaški tribun s širokim škrlatnim trakom, l. mappa Petr. Subst.
a) lāticlāvia -ae, f (sc. toga) s širokim škrlatnim trakom obrobljena (obšita) toga: Lamp.
b) lāticlāvium -iī, n širok škrlatni trak kot obroba tunike: per laticlavi(i) honorem Lamp., laticlavii gratiā petens G. (Dig.) kandidat.
c) lāticlāvius -iī, m upravičenec do širokega škrlatnega traku = senator, patricij: Suet.

2. meton. senatorski: patrimonium Petr., dignitas Cass.

Latīnitās -ātis, f (Latīnus)

1. = ius Latii latinsko pravo, ki so ga Rimljani po razpustitvi latinske zveze (po končani latinski vojni l. 338) podelili tistim latinskim mestom, katerim niso priznali latinskega državljanstva (civitas). V tem politično-pravnem razmerju so Latinci sicer imeli z rim. državljani „commercium“, tako da so si smeli pravnoveljavno pridobivati lastnino in tudi dedovati, ni pa jim bil dovoljen „conubium“; bili so torej kot socii nekako sredi med rim. državljani (cives) in tujci (peregrīni). Njihova mesta so imela samoupravo in bila oproščena carine, za kar so plačevala le neznatne dajatve, njihovi oblastniki pa so bili eo ipso rimski državljani. Šele l. 90 je zakon lex Iulia vsem latinskim mestom podelil popolno državljanstvo. Odtlej je Latinitas prešla tudi na pravna razmerja zunaj Italije: Ci. ep., Suet.

2. čista, dobra latinščina, čisto latinsko izražanje: Caelius malus auctor Latinitatis Ci. ep., Latinitas est, quae sermonem purum conservat, ab omni vitio remotum Corn.

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

lātrātor -ōris, m (lātrāre)

1. lajavec, lajač, lajavt, pesn. = pes: Mart., l. Anubis V., O. (ker so ga uporabljali s pasjo glavo; gl. Anūbis).

2. metaf. lajavec = lajav ujedljivec, kričač, jezikač, jezikalo, jezikavec, jezikavt: Q., Aug.

latus³ -eris, n (prim. lātus²)

1. stran, bok, lákotnica
a) človeškega telesa: latus offendisse vehementer Ci., cuius latus ille mucro petebat Ci., inter latera nostra sica illa versabitur Ci., lateris dolor Ca., Ci. ali laterum dolor H. zbadanje, (z)bodljaj, mutare latus V. leči na drugo stran, offendit te circumfusa turba lateri meo L., lateri adhaerere gravem dominum L. „da jim visi za vratom (diha za vrat) hud tiran“, „da jim diha silnik za tilnik“, lateri alicuius haerere ali iunctum esse Iust. držati se koga, ne ganiti se od koga, vellere latus digitis O. (po)cukati koga ob strani (da bi ga spomnil na kaj), artifices lateris O. umetniki v stranskem telesnem gibanju = baletni plesalci, baletniki, latus gladio haurire, hostis latus subiecto mucrone haurire Cu., latus ense haurire Sil., latus mucrone confossum ali transfossum Aur., dextrum latus Suet., excreverat etiam in dexteriore latere eius caro Suet., latere convulso Suet.; latus pri govornikovem telesnem gibu: laterum inflexione hac forti ac virili Ci., virili laterum flexione Ci., in dextrum ac laevum latus Q.; latus za izražanje spolne združitve: latus componere lateri Luc. ap. Non., latus et vires affere puellis O.; kot borilni t.t.: latus dare (alicui) Val. Fl. (nasprotniku) (po)kazati nezavarovano stran, izpostaviti se (mu); od tod pren.: saepe dabis latus nudum Tib., tako tudi: malo latus obdere apertum H., ne adulatoribus latus praebeas Sen. ph., imperii nudum latus ostendere Fl.; naspr. latus alicuius ali alicui tegere L., Auct. b. Alx., Suet. ali latus alicui claudere Iuv. zaslanjati (varovati) komu (levo) stran, iti komu ob (levi) strani; poseb. o varovancih, ki so spremljajoč svoje zaščitnike stopali ob njihovi levi strani: utne tegam Dumae latus? H., podobno: alicui latus dare Sen. ph. ali alicui latus cingere (o dveh ali več osebah) L., O. ali alicuius latera cingere (o dveh) L., patriciis iuvenibus latera saepire L. ograjevati (obdajati) se s patricijskimi mladeniči; preg.: tecto latere abscedere Ter. celo kožo odnesti, celo glavo odnesti; ab alicuius latere numquam discedere Ci. nikdar ne zapustiti koga, sedere ad latus praetoris Ci. sedeti ob pretorju, biti pretorjev prisednik (prim. moderni naslov „adlátus“ in sl. „pribočnik“); ab latere alicuius esse biti eden izmed spremljevalcev (prijateljev, zaupnikov, iz bližine) koga: insontes (?) ab latere tyranni L., cum ad perniciem eius etiam ab latere ipsius pecuniā sollicitaret hostis Cu. ko je skušal ljudi iz njegove okolice podkupiti z denarjem, ille tuum dulce latus Mart. ki ti je bil tako iskreno vdan; poseb. sorodstvo, zlasti stranska sorodstvena linija, stranski rod, stransko pokolenje: latus omne divinae domus Stat., a meo tuoque latere Plin. iun., ex latere uxorem ducere Paul. (Dig.), ex lateribus cognati Paul. (Dig.). stranski sorodniki.
b) živalskega telesa: cuius (sc. equi aēnei) in lateribus fores essent Ci., latera ac ventres hauribant supter equorum cornibus (sc. tauri) Lucr.

2.
a) meton. bok kot mesto, kjer je središče moči, sile, sl. kolk, ledje (ledja), pri govorniku tudi pljuča, prsi, sploh moč, sila: tu istis faucibus, istis lateribus, ista gladiatoria totius corporis firmitate tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras, ut … Ci., quae vox, quae latera, quae vires huius unius criminis querimoniam possunt sustinere? Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis (o atletu Milonu) Ci., latera, fauces, linguam intendere Ci., vocis sonus, latera, vires Ci., cum legem Voconiam voce magna et bonis lateribus suasissem Ci. na vse grlo, na vso moč, invalidum l. O., dum … vox ac latus praeparetur Q., voci laterique consulere Plin. iun.
b) (pesn.) sinekdoha vse, celotno telo: longāque fessum militiā latus H., brevi latere ac pede longo est H. tršat, Europe niveum doloso credidit tauro latus H., metiri latus H. rast, latus summisit in herba O., latus in fulvis deponit harenis O., penna latus vestit O., latera contubernio eius defessa Suet.; tudi o osebi sami: hoc latus H. „(ta) moja glava“ = jaz (= hic ego).

3. metaf. stranica, stran, plat, bok (katerega koli predmeta, naspr. frons, tergum): latus unum castrorum C., insula, cuius latus unum est contra Galliam C., ex utraque parte lateris C. z obeh strani (sc. nekega griča), fossa directis lateribus C., latere ex utroque infraque superque Lucr., ab utroque viae latere L., Macedoniae latus, quod ab Illyrico patet L., haud procul ab latere castelli S., latus mundi H. del, latus dextrum domus H., nudum remigio latus H. ladjin bok, prora … undis dat latus V. bok, ubi pulsarunt noviens latera ardua fluctus O., si inclinata sunt et abierunt in latus (sc. navigia) Sen. ph., ab lateribus terrae Sen. ph. na straneh, l. Capitolii Suet., ex omni latere circumplexa (sc. turris) igni Gell., l. Armeniae, Ciliciae, Isauriae, Antiochiae, Alanorum Amm.; latus = stran sveta, del sveta: l. australe, occiduum, septentrionale Amm.; poseb. kot voj. t.t.
a) bok, krilo vojske: equites (naves) ad latera disponere C., ad latus apertum hostium constitui C., lateribus circumfunditur equitatus Cu., veritus, ne in frontem simul et latera suorum pugnaretur T., latus dextrum Sorapio agebat, lateraque nudantes intecta, nudatis equitatus sui lateribus Amm.; od tod: nostros latere aperto aggressi C. ali aperto latere legiones circumvenire C. ali ne aut a fronte aut ab latere adgrederentur L. ali ex lateribus aggredi S. „z boka“, sl. (z napadalčevega stališča) „v bok“, „na boku“ oz. „na bokih“, „na krilih“, a tergo, (a) fronte, (a) lateribus tenebitur, si in Galliam venerit Ci. (od) zadaj, (od) spredaj, z boka (bočno); latera = ordines (bojne) vrste: consertis lateribus Amm.; pren.: ut non tam concurrere nubes frontibus adversis possint quam de latere ire Lucr.
b) kot mat. t.t. stranica kakega geom. lika: absolutus laterum (sc. crystalli) levor est Plin., quare nascatur (sc. crystallus) sexangulis lateribus, non facile ratio invenitur Plin., triangula plus aequis lateribus quam inaequalibus Q., in data linea triangulum aequis lateribus constituere Q.

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.