Franja

Rufrium -iī, n Rúfrij, hirpinsko mesto v Samniju, domnevno identično z mestom Rufre (gl. Rufrae, zdaj S. Felice a Ruvo): L.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

Ruscinō -ōnis, m, f Ruscinón (Ruskinón), Ruscinóna (Ruskinóna) mesto v Narbonski Galiji (zdaj Perpignan): L., Mel., Prisc.

Ruscōnia -ae, f Ruskónija, mesto ob severni obali Cezarske Mavretanije: Plin.

Rusgūnia -ae, f Ruzgúnija, mesto v Mavretaniji, rimska kolonija: Plin.

Rūspina -ae, f Rúspina, mesto v Zevgitani (Afriki Propriji), južno od Kartagine: Auct. b. Afr., Plin., Sil.

Rutēnī (Ruthēnī) -ōrum, m Rutén(c)i, ljudstvo v Keltski Galiji in deloma v rimski provinci (provinciales); njihovo glavno mesto je bilo Segodūnum, zdaj Rodez (Aveyron): C., Plin., Lucan.

Rutulī -ōrum in (pesn.) -um, m Rutúlci, Rútuli

1. ljudstvo v starem Laciju; njihovo glavno mesto je bila Ardeja (Ardea): L., Ci., V. — Sg. Rutulus -ī, m Rutúlec: Tros Rutulusve V., Rutulus audax (o Turnu, kralju Rutulov) V. — Kot adj. Rutulus 3 rutúlski, rútulski: rex (= Turnus) V., acies, caedes, sanguis V.

2. pesn. metaf.
a) = Saguntín(c)i, preb. mesta Sagunt kot naselbine mesta Ardeja: Sil.
b) = Rimljani: Sil. — Sg. Rutulus Rimljan: Sil.

Rutupiae -ārum, f Rutúpije, mesto in pristanišče Kavernov v Britaniji (po mnenju strokovnjakov današnji Richborough). — Od tod adj. Rutupīnus 3 rutúpijski, rutupínski: ager Aus., litora Lucan., fundus Iuv.

Saba -ae, f (Σάβα, Σάβη, Σάβαι) Sába, s kadilom bogata dežela v Srečni Arabiji: PLIN. Od tod adj. Sabaeus 3 (Σαβαῖὸς) sábski, sabájski, pesn. = arabski: odor COL., nubes, flores STAT., myrrha SEN. TR., flos VAL. FL., cumulus CL. pogrebna grmada, odišavljena z miro, tus V., terra O. (= Srečna Arabija, zdaj Jemen); subst.
a) Sabaea -ae, f (sc. terra) Sabája (Sabéja), Sabájska (Sabéjska) dežela = Srečna Arabija: H.
b) Sabaeī -ōrum, m Sabájci (Sabéjci), preb. Sabe, ki so sloveli po svojem bogastvu; njihovo glavno mesto je bilo Sabōta: V., MEL., PLIN., VAL. FL., FL., CL.

Sabāria (Savāria) -ae, f Sabárija (Savárija), staro mesto Bojcev v Zgornji Panoniji, ki ga je z Rimljani poselil cesar Klavdij (zato imenovano Sabaria Claudia; zdaj razvaline v današnjem Sombotelu (Szombathely)): PLIN., AMM., AUR., colonia Divi Claudii Sabaria PLIN.

Sābātē -ēs, f Sabáta, mesto v Etruriji ob istoimenem jezeru blizu Vejev (lacus Sabate, zdaj Lago di Bracciano): FEST., P. F. Od tod adj.

1. Sābātīnus 3 sabátski, sabatínski: ager COL., tribus L., lacus FRONT., COL.

2. Sābātius 3 sabátski: stagna SIL. (pesn.) = Sabatsko jezero ali jezero Sabata.

Sābrata (Sābratha) -ae, f Sábrata

1. kot f mesto v Afriki ob Mali Sirti (eno od treh mest (Tripolis), zdaj Tripoli): PLIN., SIL. Od tod adj. Sābratēnsis -e sábratski, sabraténski, doma (izvirajoč) iz Sábrate: SUET., CYPR. – Soobl. Sābratēria -ae, f Sabratérija; od tod adj. Sābraternus 3 sabratérijski: PRISC.

2. kot m ime nekega kartažanskega vojaka: SIL.

Sacri-portus -ūs, m (sacer in portus) Sakripórt

1. mesto v bližini Rima na ozemlju Volskov med Signijo in Prenestom, kjer je Sula premagal mladega Marija: L. EPIT., VELL., FL., AUR.; v tmezi: quot apud Sacri cecĭdere cadavera portum? LUCAN.

2. mesto ob Tarentskem zalivu: L.

Saetabis -is, acc. -im,

1. m Sétabis, rečica v Tarakonski Hispaniji: MEL.

2. f Sétabis, mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Jativa): PLIN., SIL. Od tod adj.
a) Saetabus 3 sétabski, setábijski, setábiški: Saetaba sudaria CAT. ali samo Saetaba -ōrum, n: PLIN.
b) Saetabitānus 3 sétabski, setábijski, setabitánski; subst. Saetabitānī -ōrum, m Setabitán(c)i, preb. mesta Setabis: PLIN.

Sagalessus (Sagalassus) -ī, f (Σαγαλησσός, Σαγαλασσός) Sagalés (Sagalás), mesto v Pizidiji: PLIN. Od tod adj. Sagalassēnus 3 sagalé(so)ški (sagalá(so)ški), sagalesénski (sagalasénski): ager L.

Saguntia -ae, f Sagúntija (Sagúncija), mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Gigonza (Xigonza)): L.

Saguntum -ī, n (L., PLIN., LUCAN.) in Saguntus -ī, f (L., MEL., PLIN., SIL., STAT., FL.), v gen. in acc. (ne da bi bil spol določen): CI. (Ζάκυνϑος, Ζάκανϑα) Sagúnt (zdaj Muro viedro), mesto v Tarakonski Hispaniji severno od Valenci(j)e. Od tod adj. Saguntīnus 3 sagúntski, saguntínski: CA., PLIN., IUV., MART., FL. idr., clades, rabies, socii L.; subst. Saguntīnī -ōrum, m Saguntíni, Sagún(t)čani, Sagúntijci, preb. Sagunta: L., S. FR., AUCT. B. HISP., FRONT.; isti tudi Saguntiī -ûm, m Sagúntijci, Sagún(t)čani: S. FR.

Sais -is, f (Σάϊς) Sáis, staro glavno mesto Spodnjega Egipta v zahodni delti s krasnim svetiščem boginje Nejte (Neith) (zdaj Sa el-Hagar) MEL., PLIN. Od tod adj.

1. Saītēs -ae, m sáijski, sáiški, saítski: nomos PLIN.; subst. Saītae -ārum, m Sáijci, Saíti, preb. mesta Sais: CI.

2. Saīticus 3 sáijski, sáiški, saítski: charta PLIN.

Sala -ae, f Sála, mesto v Tingijski Mavretaniji (Mauretania Tingitana, zdaj Bou-Regreb): MEL.