Franja

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Thessalonīcē -ēs, f (L., Mel., Plin.) in Thessalonīca -ae, f (Ci., L., Vulg.) (Θεσσαλονίκη) Tesaloníka

1. novejše ime za Thermē, mesto v Makedoniji (zdaj Saloniki, Solun). — Od tod subst. Thessalonīcēnsēs -ium, m Tesaloníčani, preb. Tesalonike: Ci., Eccl.

2. (v obl. Thessalonīcē) hči makedonskega kralja Filipa: Iust.

Thestylis -is, f (Θέστυλις) Téstilis (indecl.) grško žensko ime: V.

Thōranius (pisano tudi Tōranius) -iī, m Toránij, rimsko lastno ime: Ci. ep., S. fr., Val. Max.

Thorius 3 Tórij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je

1. Spurius Thorius Balbus Spurij Torij Balb, tribunus plebis l. 111, ki je predlagal po njem imenovani zemljiški zakon (lex Thoria), da naj posestniki državnega zemljišča (ager) ne plačujejo nobene dajatve (dače) državnim zakupnikom: lex Thoria Ci. (De oratore 2, 284).

2. udeleženec vojne s Sertorijem: Fl.

thōti tóti, ime egiptovskega meseca = avgust: tradunt Aegypti, mensis, quem Thoti vocant Plin.

Thous -ī, m (ϑοός uren, hiter) Tóos = „Hitri“, „Urni“, samogovoreče ime Aktajonovega psa: O., Hyg.

Thrasō(n) -ōnis, m (Θράσων : ϑρασύς, ljubkovalna okrajšava iz Θρασύμαχος) Trázon

1. = Hvastač, Bahač, Domišljavec, samogovoreče ime bahavega vojaka v Terencijevem „Skopljencu“ (Eunuchus): Ter., Ci.

2. prijatelj Hieronima, tirana v Sirakuzah: L.

3. kipar: Plin.

Thymbra² -ae, f (Θύμβρη) Tímbra, mesto in ravnina v Troadi z Apolonovim svetiščem v svetem gaju: Troiana Thymbra Stat., Thymbrae rector Stat. = Apollo. — Od tod adj. Thymbraeus 3 (Θυμβραῖος) tímbrski, timbrájski; kot subst. m Tímbrec, Timbrájec, Timbrán, Apolonov vzdevek: Stat., Fest., Apollo V.; subst. Thymbraeum -ī, n bot. drugo ime za rastl. sisymbrium silvestre = materina dušica: Plin. — Soobl. Thymbrēïus 3 tímbrski, timbréjski = frígijski: incola O.

Thyōnē -ēs, f (Θυώνη) Tióna, mitološko žensko ime

1. mati petega Bakha, včasih poistovetena s Semelo: Ci. — Od tod
a) Thyone͡us -eī, m (Θυωνεύς) Tionêj, Tionin sin: indetonsus O., Semelēïus H.
b) Thyōniānus -ī, m Tioniján = Bacchus: Aus.; meton. = vino: Cat.

2. nimfa, Jupitrova dojilja: O.; prim. Thyēnē.

Thyrsis -idis, m Tírsis (Tírsid)

1. pastirsko ime v pastirskih pesmih: V.

2. morilec Demetrija, Filipovega sina: L.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

Tigellius -iī, m Tigélij, ime dveh glasbenikov

1. Tigellius Sardeās Tigelij Sardec (iz Sard), Cezarjev ljubljenec: Ci. ep., H.

2. M. Hermogenēs Tigellius Mark Hermogen Tigelij, najbrž učenec in posinovljenec prejšnjega, poniževalec pesnika Horacija: H.

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

Tīmāsitheus (Timēsitheus) -ī, m (Τιμασίϑεος, Τιμησίϑεος) Timazitêj (Timezitêj), grško lastno ime: L., Val. Max.

Tīmōn -ōnis, m (Τίμων) Tímon, grško moško ime; poseb.

1. Atenec Timon, ki je živel v času peloponeške vojne, znan kot ljudomrzec: Ci. — Od tod adj. Tīmōneus 3 Tímonov, tímonski, timonéjski: cenae Timoneae Sen. ph. = osamljene, samotne.

2. grški kipar: L.

3. neki drug grški kipar: Plin.

Tīridātēs -ae, acc. -em in -ēn, m (Τιριδάτης) Tiridát

1. ime več armenskih kraljev: Plin., T., Suet.

2. neki perzijski zakladničar: Cu.

3. neki Part, ki se je okrog l. 30 uprl partskemu kralju Frahatu, a je bil premagan in je pobegnil k Rimljanom: H., Iust.

Titīnius (ne Titinnius) 3 Titínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. C. Titinius Gaj Titinij, rimski komediograf ok. l. 170: Varr.

2. Cn. Octavius Titinius Capito Gnej Oktavij Titinij Kapito(n), državnik in znanstvenik za časa Domicijana in Trajana: Plin. iun.

Titius -iī, m Títij, ime rimskega rodu; znan je Sextus Titius Sekst Titij, tribunus plebis l. 99; njegova hoja je bila tako podobna plesu, da so po njem imenovali neki ples Titius Titij. — Od tod
a) adj. α) Titius 3 Títijev, títijski: lex Ci., atrium L. β) Titiānus 3 Títijev, titijánski: fundus Icti. γ) Titius 3 (adj. iz imena Titus) títijski (Títov) = ustanovljen od sabinskega kralja Títa Tátija ali od Títa Tátija izvirajoč: sodales Varr., Lucan., ut quondam Titus Tatius retinendis Sabinorum sacris sodales Titios (titovsko svečeništvo, titovske svečenike) instituerat T. — Od tod
b) subst. Titiēs -ium, m (Varr.) ali iz tega izpeljana običajnejša obl. Titiēnsēs -ium (-um), m Títijci, Titiénzi, druga izmed treh prvotnih tribus, na katere so bili razdeljeni svobodni rimski državljani po svoji narodnosti: Ramnenes Ramnenzi (latinska, po Romulu imenovana tribus), Tities oz. Titienses Titijci, Titienzi (sabinska, po Titu Tatiju imenovana tribus) in Luceres Lukeri (etruščanska tribus; izvor imena ni znan); iz teh tribus je pozneje Romul ustanovil tri istoimenske viteške centurije: α) kot tribus: Varr., L., O., Fest.; enako Titiensis tribus P. T. titienzijska (titijska) tribus; sg. kolekt. Titiens: Pr. Titienz(ec), Titijec, član titienzijske (titijske) tribus. β) kot centurija: L., Ci.