Franja

proprius 3 (etim. nedognana beseda) veže se z gen. in dat.

1. komu (izključno) pripadajoč, le (edino, samo) moj (tvoj, njegov itd.), (le) v lasti koga bivajoč, lasten, svojski (naspr. communis, alienus, aliunde sumptus): Iust., N., Val. Max. idr., horreum, navigium H., familia Ci., tria praedia Capitoni propria traduntur Ci., sequebatur turba propria (domača), alia cognatorum sodaliumque, alia publica (v kateri so bili meščani) L., proprius viribus bella gerere L., proprios ungues purgare H., proprio Marte O. s svojsko hrabrostjo, s svojskim pogumom, proprio sumptu ludos edere T., propriā pecuniā militem iuvare T., ista calamitas communis est utriusque nostrûm, sed culpa mea propria est Ci., ex proprio usu agere Vell. sebično ravnati, assumpto aliunde uti bono, non proprio, non suo Ci.; pogosto v zvezi s svojilnimi zaimki: proprius et suus, suus et proprius, suus proprius, noster proprius L., Ci.; subst. proprium -iī, n last(nina), svojina: vivere de proprio (ob svojem, ob lastnih sredstvih) Mart., amittit merito proprium, qui alienum adpetit Ph., propria (svojino) retinere Amm., ad propria („na svoje“ = domov) remeare ali reverti Amm.

2. occ.
a) svojstven, značilen, lasten, tipičen, poseben, bistven (naspr. communis, universus): id non proprium est senectutis vitium, sed commune valetudinis Ci., libertas propria (posebna lastnost, posebna značilnost) Romani et generis et nominis Ci., Caesari proprium et peculiare sit clementiae insigne, quod … Plin., sua propria facultas Ci.
b) pravi, v pravem pomenu rabljen: res omnes certis ne propriis vocabulis nominare Ci., verbum proprium Ci., nomen Ci., Varr.; subst. proprium -iī, n značilno (tipično) znamenje: proprium est alicuius z inf. ali ut značilno znamenje koga je, za koga je značilno, komu je lastno, značilnost (lastnost, posebnost, tipika ipd.) koga je: fuit hoc proprium populi Romani longe a domo bellare Ci., hoc est epistulae proprium, ut is, ad quem scribitur de his rebus, quas ignorat, certior fiat Ci.
c) oseben, poseben, individualen, izključen, izrecen, samoedin, edin: nulla est in re publicā causa mea propria Ci., factum proprium est Thrasybuli N. osebna (izključno) Trazibulova zasluga, propria laus Pelopidae N. izključno Pelopidova, pabulatoribus praesidio proprio (v posebno obrambo) flumen transisse C., propria ipsius veneratio Cu., propria lex Ci., superbo decreto addidit propriam ignominiam L., propriis nominibus incusant vallum T., offensus urbi propriā irā T. ki je imel mesto še posebej „na piki“, ki je bil na mesto še posebej jezen (razsrjen), tribuni plebi, quasi proprii (edini) iudices et defensores Eutr., hunc mihi da proprium laborem, hanc operam V. stori (izkaži) mi to posebno ljubezen.
d) stalen, stanoviten, trajen, neminljiv: neque quicquam ulli proprium in vitā est Acc. ap. Non., nilne esse proprium quoiquam! Ter., propria munera H., parva munera diutina, locupletia non propria esse consueverunt V., ne quis civis propriam aut suam rem ullam queat dicere Ci. smatrati (šteti) za trajno ali svojo posest, quod ut illi proprium sit atque perpetuum, optare debetis Ci., si illud de duobus consulibus perenne ac proprium manere potuisset Ci., victoriam propriam se eis daturum Auct. b. Afr. trajno (= zanesljivo, gotovo) zmago, propriā voluntate esse N. zanesljivega mišljenja, proprius amator Pl. stanoviten, zanesljiv. — Adv. propriē

1. kot izključno svoje imetje (svoje premoženje, svoj imetek), kot izključno svoje, vsak zase (za sebe), izključno, izrecno (naspr. promiscue): tamen promiscue toto (sc. campo) quam proprie parvā parte frui malitis Ci., id, quod proprie meum est laudasti Ci., cuius causam neque senatus publice neque ullus ordo proprie susceperat Ci.

2. svojstveno, svojsko, lastno, tipično, posebno, značilno, osebno, osobito: difficile est proprie communia dicere H. tisto, kar je splošno (splošne stvari, splošne pojme), individualizirati (orisati kot posamezno, posebno), magis proprie nihil possum dicere Ci.

3. posebno, posebej, zlasti, predvsem: provectus in maledicta nunc communiter Romanorum, nunc proprie ipsius Quinctii L., ea crimina in hunc proprie conferuntur Ci., proprie rei militaris periti L., cuius (sc. sermonis) proprie studiosus fuit Q.

4. pravzaprav, v pravem pomenu: quod (sc. pronuntiare) illud honestum, quod proprie vereque dicitur Ci., maxime tum dicitur proprie, novam fabulam cum agunt Varr.

Prosymna -ae in Prosymnē -ēs, f Prozímna (Prosímna), mesto in pokrajina v Argolidi: Stat.

proximātus -ūs, m (proximus) proksimát, prvo mesto za uradno službo magister sacrorum scriniorum: Cod. Th.

Prūsa -ae, f Prúza, mesto v Bitiniji (zdaj Bursa): Plin., Plin. iun. — Soobl. Prūsiăs -adis, f: Plin. iun. — Od tod preb. Prūsēnsēs -ium, m Prúzijci, preb. mesta Pruza: Plin. iun.

Psammathūs -ūntis, f (Ψαμ(μ)αϑοῦς) Psamatúnt, mesto s pristaniščem v Lakoniji: Plin.

Psōphīs -īdis, acc. -īda (-ĭda: Stat.), f (Ψωφίς) Psófida, mesto v arkad(ij)ski pokrajini Psofidija: O., Stat. — Od tod adj. Psōphīdius 3 psófidski, iz Psófide izhajajoč, v Psófidi rojen: Aglaus Plin., Val. Max.

Pteleon in Pteleum -ī, n (Πτελεόν) Ptéleon (Ptélej)

1. mesto in pristanišče na zahodni obali Male Azije (zdaj Denizgiren): Plin.

2. obalno mesto v Bojotiji: Plin.

3. mestov Ahaji Ftiotidi (zdaj Ftelio): L., Mel., Plin. — Soobl. Pteleos -ī, f (Πτελεός): Lucan.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

Puteolī -ōrum, m (puteus) Putéoli (gen. Putéolov), mesto v Kampaniji s številnimi mineralnimi vrelci, priljubljeno letovišče Rimljanov (zdaj Pozzuoli): Varr., Ci., L. — Od tod adj. Puteolānus 3 putéolski: Ci., pulvis (gl. pulvis) Sen. ph., Stat.; subst. Puteolānum -ī, n Puteolánum = (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Putéolih: Ci., Plin.; Puteolānī -ōrum, m Puteoláni, Putéolci, preb. Putéolov: Ci.

Pydna -ae, f (Πύδνα) Pídna, mesto v Makedoniji ob Termajskem zalivu, kjer je Emilij Pavel l. 168 premagal makedonskega kralja Perzeja: L., N., Plin., Vell., Iust. — Od tod preb. Pydnaeī -ōrum, m (Πυδναῖοι) Pidnájci, preb. Pidne: L.

Pylus (Pylos) -ī, f (Πύλος) Pílos

1. mesto v Meseniji, Nelejeva prestolnica: L., Mel.

2. mesto v Trifiliji, južni pokrajini Elide, Nestorjeva prestolnica: Nestorea Sen. tr. = Neleïa O. (ker je Nestor Nelejev sin). — Od tod adj. Pylius 3
a) píloški, iz Pílosa (pílski, iz Píla): agri O.; subst. Pylius -iī, m Pilošán, Píl(ij)ec (= Nestor): O.; v pl. Pyliī -ōrum, m Pilošáni, Pil(ij)ci, preb. Pilosa: Mel.
b) pesn. = Néstorjev, néstorski: Pylii dies, anni O., senecta Mart. = zelo visoka starost.

Pyrgī -ōrum, m (Πύργοι = turres) Pírgi, primorsko mesto v Etruriji (zdaj vas Santa Severa): V., L., Mel. — Od tod adj. Pyrgōnsis -e pírgovski, pírški, iz Pirgov izvirajoč (izhajajoč): scorta Luc. ap. Serv., publicanus L., Antistius Ci.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

Pȳthō -ūs, f (Πυϑώ) Píto (gen. Pito), staro ime okolice mesta Delfi, pozneje tudi ime mesta samega: Lucan., Delphica Pytho Tib. — Od tod adj.

1. Pȳthicus 3 (Πυϑικός) pít(ij)ski, délfski: Apollo, oraculum, sortes L.

2. Pȳthius 3 (Πύϑιος) pít(ij)ski, délfski, Apólonov: Lucan., Apollo Ci., L., Plin., incola (= Apollo) H., dens Pr., vates Iuv. (gl. spodaj Pȳthia -ae, f), oraculum Ci., regna Pr. = delfsko mesto, Delfi; subst.
a) Pȳthius -iī, m Pít(ij)ski (= Apolon), Pítijec: Vell.
b) Pȳthia -ae, f (Πυϑία sc. ἱέρεια) pít(ij)ska (Apolonova) svečenica, Pítija, ki je prerokovala sede na trinožniku: Ci., N.
c) Pȳthia -ōrum, n (τὰ Πύϑια sc. ἱερά) pít(ij)ske igre, ki so jih prirejali sprva vsako deveto, pozneje vsako peto leto (septembra) na kriški oz. krisajski (po mestu Κρῖσα ali Κρίσσα imenovani) ravnici blizu Delfov na čast Apolonu, ker je ubil zmaja Pitona (Pȳthōn): H., O., Lucan., Plin., Ap. idr., Pythia vincere Vitr. zmagati na pit(ij)skih igrah.

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

Rauricī (Rauracī) -ōrum, m Rávriki (Rávraki), keltsko pleme ob južnem bregu Rena do Basla, mejaši Helvetijcev: C.; pozneje Rauracī. Od tod

1. subst. Rauricum (Rauracum) -ī, n Rávrik, glavno mesto Ravrikov: Plin.; tudi Augusta Rauricōrum (Avgusta Ravrikov, Ravriška Avgusta), pozneje imenovano Rauracum (Amm.); zdaj Augst pri Baslu.

2. adj. Rauricus (Rauracus) 3 rávriški: Raurica colonia (= Rauricum) Plin., Rauraci montes Amm.

Ravenna -ae, f Ravéna, mesto v Cispadanski Galiji ob Jadranskem morju južno od Padovih izlivov, še zdaj Ravenna: C., Ci., Veg., paludosa Sil., aequorea Mart. — Od tod Ravennas -ātis ravénski, iz Ravéne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): vir Ci., ranae Mart., horti Plin., classis, ala T., ager Plin., Col.; subst. Ravennātēs -ium, m Ravenáti, Ravénci, preb. Ravene: Veg.

Reāte, n (le kot nom., acc., abl.) Reáte, zdaj Rieti, prastaro sabinsko mesto v Laciju, 60km severovzhodno od Rima: Varr., Plin. — Od tod adj. Reātīnus 3 reátski, reatínski: ager, montes Varr., asinus Varr. fr., praefectura Ci.; subst.

1. Reātīnus -ī, m Reátec, Reatínec, preb. mesta Reate: Varr.; v pl. Reātīnī -ōrum, m Reátci, Reatín(c)i, preb. mesta Reate: Ci. idr.

2. Reātīnum -ī, n reátsko (reatínsko) obmestje, reátska (reatínska) okolica, Reátsko: in Reatino, e Reatino Varr.

re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)

1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.

2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. — Od tod adj. pt. pf. reconditus 3

1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.

2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.

3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.