Franja

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

tau² (thau), n indecl. (gr. ταῦ) tau, ime grške črke Τ, τ: in his — al Celtarum posuit; sequitur non lucidius — tau Aus.; kot znamenje križa: Tert., et signa (naredi znamenje) thau super frontes virorum gementium Vulg.

Tēcta via „Krita cesta“, „Pokrita cesta“ ali „Slopovna cesta“, ime ceste v Rimu pri Kapenskih vratih: O.

Tēdigniloquidēs -ae, m (tē, dignus in loquī) Tebevrednogovoreči, izmišljeno ime: Vaniloquidorus Virginisuendonides † Nugiepiloquides Argentumextenebronides Tedigniloquides Nummosexpalponides Quodsemelarripides Numquameripides Pl.

Tēleboās -ae, m (τηλε-βόας kričač v daljavo) Teléboas, samogovoreče ime nekega Kentavra: O., Mel.

Tēlephus -ī, acc. tudi -on, m (Τήλεφος) Télef

1. kralj v Miziji iz Herkulovega rodu. Ahil ga je ranil, pa tudi pozdravil, kajti preročišče je razglasilo, da ga lahko ozdravi samo tisti, ki ga je ranil (ὁ τρώσας καὶ ἰάσεται): H., O.

2. Horacijev sodobnik in prijatelj, lep mladenič; ime je najbrž šaljiv prevod imena Proculeius (procul = gr. τῆλε): H.

Terentīlius 3 Terentílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je C. Terentilius Arsa (Harsa) Gaj Terentilij Arza (Harza), ki je kot tribunus plebis l. 462 predlagal po njem imenovani zakon, s katerim naj bi omejili oblast senata in konzulov ter sprožili sestavo zakonika: L.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

Thaliarchus -ī, m Taliárh, izmišljeno ime Horacijevega mladega prijatelja: H.

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.

Thelxinoē -ēs, f (ϑελξινόη· ὅτι ϑέλγει τον νοῦν) Telksínoa = Očarovalka uma (srca), samogovoreče ime ene od prvih štirih muz: iam Musae primae quattuor [natae] Iove altero † nata et Thelxinoe † Aoede Arche Melete Ci.

Themiscȳra -ae, f (Θεμίσκυρα) Temiskíra, staro grško mesto v Pontu na ravnini ob izlivu Termodonta, po mitološkem izročilu bivališče Amazonk. Mestno ime se je pozneje preneslo na vse obmestje: Cu., Plin.; isto mesto imenovano tudi Themiscȳrum (Themiscūrum) oppidum Temiskírsko (Temiskúrsko) mesto: Mel. — Od tod adj.

1. Themiscȳraeus 3 (Θεμισκυραῖος) temiskírski, temiskirájski, pri Temiskíri se nahajajoč: luci Amm.

2. Themiscȳrēnus 3 temiskírski, temiskirénski: regio Plin.

3. Themiscȳrius 3 temiskír(ij)ski, pri Temiskíri se nahajajoč: campi Iust.

Theodōrus -ī, m (Θεόδωρος) Teodór (Téodor) = „Božidar“, moško ime

1. Teodor iz Bizantija, sofist, Lizijev sodobnik in tekmec: Ci., Q.

2. Teodor iz Kirene, sofist in Sokratov sodobnik, z Aristipom vodja kirenske filozofske šole, razvpit brezbožec: Ci., Sen. ph., Min.

3. Teodor iz Gadare, retor, učitelj cesarja Tiberija: Sen. rh., Q., Suet. — Od tod Theodōrēus -ēī, m (Θεοδώρειος) teodoréjec = Teodorov pristaš ali učenec: Q.

Theophrastus -ī, m (Θεόφραστος) Teofrást, filozof iz Ereza na Lezbosu, Platonov in Aristotelov učenec, član starejše akademije, znan po svoji zgovornosti (od tod naj bi izviralo tudi ime Theophrastus = „božansko govoreči“), po svojih delih s področja botanike in mineralogije, poseb. pa po svojih orisih tipičnih značajev (ἠϑικοὶ χαρακτῆρες); prej se je imenoval Tyrtamos: Varr., Ci., Sen. ph.

Theotīmus -ī, m (Θεότιμος) Teotím, grško lastno ime: Pl., aufugit mi animus; credo, ut solet, ad Theotimum devenit. Sic est: perfugium illud habet Q. Lutatius Catulus ap. Gell.

Thēridamās -antis, m (Θηριδάμας „Krotilec zverin“) Teridamánt, samogovoreče pasje ime: Hyg.

Thērōn -ōnis in -ontis, m (Θήρων = Lovec) Têron (Terónt)

1. samogovoreče ime Aktajonovega lovskega psa: O., Hyg.

2. neki Latinec: V.

Thērūchus -ī, m (Θηροῦχος) Terúh, grško lastno ime: Pl.

Thēsaurochrȳsonīcochrȳsidēs (Thē(n)saurochrȳsonīcochrȳsidēs) -ae, m (gr. ϑησαυρός, χρυσός, νικᾶν, χρυσός) Te(n)zavrohrizonikohrizíd = „Zlatzakladograb“, šalj. izmišljeno ime: Pl. (Capt. 285 in 633).

Opomba: Po drugi interpretaciji rokopisnega besedila naj bi šlo za obl. The(n)saurocroesonicochrysides, češ da je beseda zložena iz ϑησαυρός (zaklad), Κροῖσος (Krez, Krojz), νικᾶν (zmagati, pridobivati si) in χρυσός (zlato) = „z zlatom bogat človek, ki hoče prekositi Krezove (Krojzove) zakladnice“.