Franja

Phēgia -ae, f (Φηγία) Fégija, mesto v Arkadiji, pozneje imenovano Psōphis Psofida. — Od tod adj. Phēgiacus 3 (Φηγιακός) fégijski: Erymanthus O.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

2. mesto v Palestini: Aur.

Phintia -ae, f (Φιντία) Fíntija, mesto na Siciliji: Ci. — Od tod preb. Phintiēnsēs -ium, m Fíntijci: Plin.

Phlīūs -ūntis, acc. -ūnta, f (Φλιοῦς) Fliúnt, neodvisno peloponeško mesto med Sikionijo in Argolido: L. — Od tod adj. Phlīāsius 3 (Φλιάσιος) fliúntski: sermo Ci., ager L.; subst. Phlīāsiī -ōrum, m Fliásijci = Fliúntčani, Fliúntijci, preb. Fliunta: Ci.

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

Phylacē -ēs, f (Φυλάκη) Fílaka

1. mesto v Epiru: L.

2. mesto v Tesaliji: Plin. — Od tod adj.
a) Phylacēius 3 (Φυλακήϊος) fílaški: coniux O. = Laodamia (prim. Phylacus).
b) Phylacēis -idis, f (Φυλακηΐς) fílaška, pesn. = tesál(ij)ska: Phylaceides matres O.; kot subst. = Filákijka, Filačánka (= Laodamia): Stat.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).

Picentia -ae, f Picéncija (Picéntija), mesto v Kampaniji (zdaj Vicenza): Mel., Sil. — Od tod adj. Picentīnus 3 picéncijski (picéntijski): Plin.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

Pindenissus -ī, f (Πινδένισσος) Pindenís, mesto v Kilikiji: Ci. ep. — Od tod Pindenissītae -ārum, m Pindenisíti, Pindenísijci, preb. Pindenisa: Ci. ep.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

Pīsae¹ -ārum, f Píze, mesto v Etruriji (zdaj Pisa), po mitološkem izročilu naselbina elidskega mesta Piza (gl. Pīsa): Ci. ep., L., V., Iust., Lucan. — Od tod adj. Pīsānus 3 pizánski: ager L.; subst. Pīsānī -ōrum, m Pizáni: L.

Pisaurum -ī, n Pizáver (Pizávrum), obalno mesto ob jadranski obali v Umbriji (zdaj Pesaro): C., Ci. ep. — Od tod adj. Pisaurēnsis -e pizávrski, iz Pizávra: Ci.

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.