Franja

Sōsippus -ī, m (Σώσιππος) Sozíp, grško lastno ime: Ci.

Sōsis -is, m (Σῶσις) Sózis, grško lastno ime, npr. L. Manlius Sōsis Catinēnsis Lucij Manlij Sozis Katinski: Ci. ep.

Sōsitheus -ei, m (Σωσίϑεος) Sozítej, grško lastno ime: Ci.

Sosius 3 Sózij(ev) (Sósij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. C. Sosius Gaj Sozij, Lepidov kvestor: Ci. ep.

2. neki vitez s Picenskega: Ci.

3. C. Sosius Gaj Sozij, ki se je l. 38 bojeval v Judeji ter osvojil Jeruzalem; l. 49 pretor, l. 32 konzul, Antonijev pristaš, vendar je pozneje sklenil spravo in prijateljstvo z Oktavijanom: Vell.

4. Sosia Galba Sozija Galba, Agripinina prijateljica, po smrti svojega soproga Gaja Silija izgnana, ker je sodelovala pri njegovih izsiljevalskih poslih: T.

5. C. Sosius Seneciō Gaj Sozij Senecio (Senekio), skupaj s Trajanom l. 107 po Kr. konzul, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Sosiī -ōrum, m (bratje) Sóziji (Sósiji), knjigotržci v Rimu v Horacijevem času in založniki njegovih del: H. Od tod adj. Sosiānus 3 Sózijev (Sósijev), sozijánski (sosijánski): Apollo Plin. Sozijev (sozijanski) Apolon = od kvestorja Gaja Sozija iz Selevkije v Rim pripeljan lesen Apolonov kip.

Sp., kratica za rimsko ime (nomen) Spurius (gl. spurius).

spatalē -ēs, f (tuj. σπατάλη) razkošje, luksuz (luksus), naslada: spatale eviravit omnes venerivaga pueros Varr. ap. Non.; subst. Spatalē -ēs, f Spátala = Razkošnica, Naslada, ime nimfe: mammosa Mart., cingula Cymothoe, rarum Galatea monile et gravibus Spatale bacis diadema ferebat intextum Cl.

spēlunca -ae, f (izpos. iz gr. subst. σπῆλυγξ -υγγος s prvotnim pomenom „zračna odprtina, zračna jama“) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama: O., Pr., Val. Fl., Lact., Macr. idr., iam decimum annum in spelunca iacet Ci., spelunca Caci V., spelunca alta vastoque immanis hiatu V. — Kot nom. propr. Spēlunca -ae, f Spelúnka (Duplína), ime Tiberijevega podeželskega dvorcu pri Teracini: Plin., Suet., T.

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.

Stalagmus -ī, m (Στάλαγμος) Stálagmus (Stálagmos, Stálagem), ime sužnja: Pl.

Statilius 3 Statílij(ev), ime marzovskega in rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Statilius Lucij Statilij, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

2. (T.) Statilius Taurus (Vell.) ali Taurus Statilius (T.) (Tit) Statilij Taver ali Taver Statilij, Oktavijanov vojskovodja in zaupnik, dvakrat konzul, drugič l. 26 z Oktavijanom.

3. T. Statilius Sisenna Taurus Tit Statilij Sizena Taver, pri T. imenovan Sisenna Statilius (Taurus) Sizena Statilij (Taver), vnuk prejšnjega Statilija, konzul l. 16 po Kr.

4. Statilia Messalīna Statilija Mesalina, Vestinova soproga in Neronova ljubica, po Popejini smrti Neronova soproga: T., Suet.

Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

Stephanē -ēs, f (Στεφάνη) Stéfana

1. staro ime otoka Samos: Plin.

2. staro ime mesta Preneste: Plin.

3. gora v Tesaliji: Plin.

Stephanium -iī, f in Stephaniscidium -iī, f (demin. Stephanē) Stefánium, Stefaniscídium (Stefaniskídium), Stefánica = Vênčica, grško lastno ime: Pl.

stephanos -ī, m (tuj. στέφανος) vénec kot ime nekaterih rastlin: stephanos Alexandri Plin. = pervinca štrbec, stephanos Aphroditēs Ap. h. = sisymbrium dihnik, po drugih materina dušica, timijan ali kreša.

Stichus -ī, m Stíh(us)

1. ime sužnja in naslov Plavtove komedije: Pl.

2. izmišljeno ime sužnja: Dig., G.

stlāt(t)a -ae, f stláta, ladja, ki je bila širša kot višja; od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: stlatus = star. obl. za latus, torej „širočnica“, menda sprva neka gusarska ladja, pozneje trgovska ladja, križarka: prosumiae vel geseoretae vel oriolae, stlattae, scaphae, pontones Gell., catis, phaselis, lintribus, stlattis, rate Tarnim et Garumnam permeat Aus., stlat[ta genus erat navigii] latum mag[is quam altum, sic] appellatum [a latitudine … ] Fest., P. F., Th. Prisc.

strabō -ōnis, m (tuj. στράβων) škil(av)ec, škilež, krivogledec, prekogledec, adj. škileč, škilav, škilast, krivogled, prekogled, križemgled, prekast: Ci., H., Petr., Dig.; pren. krivogledec, prekogledec = nevoščljivec, zavistnež, zavistnik: nulli me invidere, non strabonem fieri saepius deliciis me istorum Luc. ap. Non., multi enim, qui limina intrarunt integris oculis, strabones sunt facti Varr. ap. Non. — Kot rim. rodovno ime Strabō -ōnis, m Strábo(n): Ci., Plin. idr.

stratēgīum -īī ali stratēgēum -ēī, n (gr. στρατηγεῖον) vojskovodjev (poveljnikov, poveljniški) šotor; kot krajevno ime Stratēgīum (Stratēgēum) Strategíj (Strategêj), slopna javna zgradba oz. dvorana v Smirni: Amm., Cass.