Franja

Metīna -ae, f Metína, otok ob obali Galije nasproti ustja Rodana: M.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mirobrīga (Merobrīga, Merobrīca) -ae, m Mirobríga (Merobríga, Merobríka), kelt. ime treh starih mest v Hispaniji (dve sta izpričani v literarnih virih);

1. mesto blizu današnjega mesta Capilla, zahodno od Meride v pokrajini Baeturia Turdulorum: Plin.

2. mesto v okolici Salmantike (izpričano na napisih).

3. mesto ob obali, zahodno od mesta Pax Iulia (zdaj Beja): Mirobrigenses qui Celtici cognominantur Plin.

Monoecus -ī, m (gr. μόνοικος „sam stanujoč“ = ki je samo njemu posvečeno svetišče) Monójk, bogočastni Herkulov vzdevek: arx Monoeci V., Lucan., saxa Monoeci Sil., portus Herculis Monoeci Plin., T. rt in pristanišče ob obali Ligurije (zdaj Monaco), Monoeci arx et portus Amm.

morātiō -ōnis, f (morārī)

1. zaostanek, zakasnitev, zamuda, odlog: id autem nonnullis sic fieri placet, quod aiunt solem, cum longius absit abstantia quadam, non lucidis itineribus errantia per ea sidera obscuritatis morationibus inpedire Vitr., solis enim splendor perspicibilis et patens sine ullis obscurationibus est per omnem mundum, ut etiam nobis appareant, cum faciant eae stellae regressus et morationes Vitr.

2. postanek, bivanje: litoraria Cael. ob obali.

Mūza -ae, f (Μούζα sc. ἐμπόριον) Múza, trgovsko mesto na obali južne Arabije ob Rdečem morju: Plin.

Mūziris -is, acc. -in, f Múziris, trgovsko pristanišče na zahodni obali južne Indije: Plin.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.

Naulochos -ī, f

1. (Ναύλοχοι) Návloh, otok pri Kreti: Plin.

2. (v lat. obl.) Naulochus -ī, f Návloh, trg in sidrišče na severni obali Sicilije med Milami in rtom Pelor, znan po pomorski bitki l. 36, v kateri je Agripa uničil ladjevje Seksta Pompeja: Suet. — Soobl. Naulocha -ōrum, n Návloha (Návlohe): Sil.

3. pristan na zahodni obali Ponta: Plin.

Naustathmos (Naustathmus) -ī, m (Ναύσταϑμος) Navstátmos

1. pristanišče pri Fokaji (Phocaea) v Joniji: L.

2. pristan v Kirenajki, severovzhodno od Kirene na vzhodni obali istoimen(sk)ega rta: Mel.

3. pristaniško mesto na Siciliji med Sirakuzami in reko Helor: Plin.

Navia -ae, f Návija, reka na severozahodni obali Španije: Plin.

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.

Nāvilūbiō -ōnis, m Navilúbion (zdaj Navia Navija), reka na severni obali Tarakonske Hispanije: Plin.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).

Numāna -ae, f Numána, mesto ob picenski obali jugovzhodno od Ankone (zdaj razvaline, imenovane Umana distrutta): Mel., Plin., Sil.

Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.

Oenūsae -arum, f Ojnúze, trije otoki ob obali Mesenije: Plin.

Olophyxos -ī, f (Ὀλόφυξος) Olofíks, mesto na vzhodni obali halkid(ij)skega polotoka Akte: Plin.

Osismī -ōrum, m Ozízmi, keltsko pleme ob obali keltske Galije (zdaj Bretagne): C. — Od tod adj. Osismicus 3 ozízmiški, ozízmijski: litora Mel.