Franja

bellus 3 (pogovorno iz *benulus, *benlus, demin. *benus = bonus, prim. bene)

1. lep, čeden, ličen, ljubek, prijeten: nimis bella es atque amabilis Pl., bella puella O., Cat., Mart., cui videbaris bella? Cat., puer bellus Cat., deprensi non bella est fama Treboni H. (prim. bona fama), carmina bella Mart., subsidium bellissimum senectuti otium Ci., occasio bellissima Petr., vinum bellissimum Col.; bellum est (z inf.) preljubko je, prelepo je: bellum est aliquo exire, est bellum aliquem libenter odisse Ci. ep.

2. vljuden, priljuden, olikan, ustrežljiv, ljubezniv, udvorljiv, galanten, poseb. do žensk (v slabem pomenu o zaljubljencu): hospes Pl., homo et bellus et humanus Ci., homo bellus Ci. ep., Varr. ap. Non., Cat., Mart. udvorljiv, galanten, illam esse amicam tui viri bellissimi (v slabem pomenu) Pl.

3. čil, zdrav (po počutju): fac bellus revertare Ci. ep., bellissimum hercle vidi et taciturnissimum (ostium) Pl.

4. pren. (o notranji dobroti in lepoti) dober: in quo Graeci belliores quam Romani nostri Varr. ap. Non., bellus es arte lyrae, bellus es arte pilae Mart. — Adv. bellē

1. lepo, dobro, ljubko, prijetno, vljudno, olikano, dvorljivo: Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart., sequere istum bella belle Pl., fatetur se non belle dicere posse Ci., belle negare Ci. dvorljivo, belle adhuc Ci. doslej gre še prav dobro, sumus ambo belle curiosi Ci. ep. sva prava radovedneža, cum hoc fieri bellissime posset Ci. ko se je dalo to prav gladko dognati, Corcyram bellissime navigavimus Ci. ep., ferre aliquid fronte et vultu bellissime Ci. ep. s prav vedrim čelom in obrazom, prav dobre volje; occ. kot izraz pohvale = dobro! prav! izvrstno! „belle“ et „festive“ nimis saepe nolo Ci., euge tuum et belle Pers.

2. (o počutju) belle se habere ali samo belle habere dobro se imeti, zdrav biti: accepi ab Aegypta Atticam plane belle se habere Ci. ep., Tullia nostra recte valet, Terentia minus belle habuit Dolabella in Ci. ep.; podobno: belle est alicui Ci. ep. dobro se ima kdo, dobro se godi komu, belle est aliquid Ci. ep. dobro se vede kaj.

3. medic. belle facere dobro deti, ugodno vplivati: Ca.

benevolēns (benivolēns) -entis (bene in velle) dobrohoten, blagohoten: poz. samo predklas.: amicus multum benevolens Pl., cum dis benevolentibus Pl., hero (dat.) benevolens Pl., benevolentes inter se Pl.; subst. benevolens -entis m in f dobrotnik (dobrotnica), zavetnik (zavetnica), zaščitnik (zaščitnica): Pl.; klas. le komp. benevolentior in superl. benevolentissimus 3: Ci., Suet.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

brocchus (brochus, broccus, bronchus, broncus) 3 (najbrž kelt.)

1. (ven) moleč, štrleč (o živalskih zobeh): dentes brocchi ali samo brocchi Varr.

2. pren. (o živalih in ljudeh) s štrlečimi zobmi: filius Pl. ap. Fest., rhinoceros Luc. ap. Non. — Kot subst. Brocchus -ī, m Brokh, priimek Furijevega in Anejevega rodu: Ci.; prim.: labra, a quibus Brocchi, Labeones dicti Plin.

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

captātor -ōris, m (captāre)

1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.

2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.