Franja

ophidion -iī, n (gr. ὀφίδιον kačica) ofídij, morskemu ugorju (conger) podobna riba, po nekaterih kačur, vrsta jegulje (Ophidium barbatum Linn.): Plin.

opthalmiās -ae, m (gr. ὀφϑαλμίας) riba črnorepi ploščič (črnorepa podlánica) (Sparus melanurus Oken), čisto lat. oculāta: Pl.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

orphus -ī, m (gr. ὀρφός) órf, morska riba, morda zlata postrv ali ostriž: O., Plin.

orthagoriscus -ī, m (gr. ὀρϑαγορίσκος) prašiček, morska riba, ki je krulila kakor prašiček: Plin.

pancraticē, adv. (*παγκρατικός) (po) pankratiátsko, kakor pankratiásti: valere Pl. biti zdrav kakor riba.

passer -eris, m

1. vrabec: Ci., Cat. idr., voluptas, quae passeribus nota est omnibus Ci., domesticus ali parietinus Aug., parietum passeres Aug.; kot ljubkovalna beseda: Pl.

2. neka ploščasta riba, „vrabec“ = kámbala ali pa navadna plošča: H., O., Col., Plin.

3. passer marīnus = struthiocamelus noj: Pl., Aus., P. F. — Kot priimek npr. M. Petronius Passer Varr. Mark Petronij Paser („Vrabec“).

pastināca -ae, f

1. bot. pastinák, korenček, korenje: Cels., Plin., Isid., Cass.

2. = trygon, neka riba, morski bič (Raia pastinaca Linn., Trigon pastynaca): Cels., Plin.

perca -ae, f (gr. πέρκη) ostriž (riba): Plin., O., Aus.

per-fodiō -ere -fōdī -fossum (per in fodere)

1. prekopa(va)ti, predreti (predirati): montem Varr., Isthmum Col., terram rastris Col., parietem Pl., Sen. ph., parietes Pl., Ci., montes Cu., Atho perfosso Ci., Isthmum Suet., dentes spinā Petr. trebiti, ab hoc (sc. pisce) naves perfossas mergi Plin. da ta (riba) ladje prevrta in potopi; pesn.: ilia plantā p. Sil. spodbadati.

2. prebosti (prebadati): Stat., Gell., Amm. idr., aptat thoraca perfossum V., p. pectus Plin. iun., latus mucrone Lucan., iugulum ense Sil.

3. s prekopom narediti, izkopati: (sc. fretum) perfossum manu (umetno) L.

Opomba: Star. pf. perfodīvī: Pl.

phager -grī, m (gr. φάγρος) fáger, neka nam neznana riba: O., Plin.

phorcus¹ -ī, m fórk, neka morska riba: Plin.

phthīr, m (gr. φϑείρ) uš, neka riba, čisto lat. pediculus (marinus): Plin.

phȳcis -idis, f (gr. φυκίς) fíkida, neka riba, ki rada živi med halugami, morda piškur: Plin.

pisceus 3 (piscis) ribji: lupus Cass. volk (riba).

placūsia -ae, f plakúzija, neka riba: echinos, lopadas, ostrias, balano[s] captamus, conchas, marinam urticam, musculos, placusias striatas Pl.

platanista -ae, m (gr. πλατανιστής) plataníst, neka nam neznana riba: in Gange Indiae platanistas vocant, rostro delphini et cauda, magnitudine autem XVI cubitorum Plin.

platessa -ae, f (izpos.; prim. gr. πλατύς) riba plošča, bokopluta, bokoplavutarica: referuntur ab unda corroco, letalis trygon mollesque platessae Aus.

pompilus -ī, m (gr. πομπίλος) neka riba, ki rada spremlja ladje, pilot, starejše „ladjevodka“ (Gasterosteus ductor Linn.), čisto lat. nautilus: tuque comes ratium tracti que per aequora sulci qui semper spumas sequeris, pompile, nitentes cercyrosque ferox scopulorum fine moratus O., inter praecipua autem miracula est qui vocatur nautilos, ab aliis pompilos Plin., quidam eos, qui hoc e thynnis faciant, pompilos vocant Plin., praeter haec insignia piscium tradit: channen ex se ipsam concipere, glaucum aestate numquam apparere, pompilum, qui semper comitetur navium cursus, chromin, qui nidificet in aquis Plin.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.