Franja

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.

cautērium -iī, n (gr. καυτήριον)

1. izžigalo,
a) kot kirurško orodje: Plin., P. Veg.
b) posoda z ognjem za vžiganje slik na steno: Dig., Tert.

2. strojilo za izjedanje divjega mesa: Plin.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

clībanus -ī, m (gr. κλίβανος)

1. glinasta posoda s pokrovom za peko kruha, krušna ponev: Col., Plin., argenteus (pri bogataših) Petr.; tudi za potenje: Cels.

2. peč: Tert., Vulg.

cūpa¹ (cuppa) -ae, f (prim. gr. κύπη duplo, κύπελλον čaša) posoda za tekoče in suhe snovi, poseb. za vino in žito, čeber, kad, sod, bečva, bedènj: Plin., Dig. idr., c. vinaria, c. acris aceti Varr. ap. Non., vinum … de cupa Ci., cupae taedā ac pice refertae C., ratem vacuae sustentant undique cupae Lucan.

cymbium -iī, n (gr. κυμβίον, demin. κύμβη čoln) čolnič = čolnasta posoda

1. čolnasta čaša, torilce: Varr. ap. Non., Mart. idr., inferimus tepido spumantia cymbia lacte V., cymbiaque argento perfecta atque aspera signis V.

2. čolnasta svetilka: aureum cymbium … flammulam suscitans largiorem Ap.

delphīn -īnis, acc. -īna, acc. pl. -īnăs, m (gr. δελφίν, δελφίς)

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: V., Pr., Poeta ap. Pers., curvi delphines, pandi delphines O.

2. pren. ozvezdje Delfin (med Orlom in Pegazom): Hyg., Delphin clarum sidus O., continua Delphin nocte videndus erit O. — Soobl. delphīnus -ī, m

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: Acc. fr., Plin., Plin. iun., Iuv., Gell., an tu … delphinum ullam anteferre censes figuram suae? Ci., cum … viderunt … delphinos se in portum conicientes Ci., Dyardenes … etiam delphinos … alit Cu.

2. pren.
a) ozvezdje Delfin: Varr., Col., Aus.
b) delfin = delfinu podoben vzvod pri vodnih orglah: Vitr.
c) delfin = delfinu podobna posoda: delphinos quinis milibus sestertium in libras emptos C. Gracchus habuit Plin.

dōlium -iī, n (dolāre) sod, sprva lončena, pozneje lesena posoda za vrenje vina: Pl., Ca., Hyg., Col., Sen. ph., Icti., de dolio haurire Ci. iz soda = mlado, še nepretočeno vino, d. a fundo pertusum L.; preg.: in pertusum ingerimus dicta dolium Pl. v preluknjan sod besede trosimo = zaman govorimo.

echīnus -ī, m (gr. ἐχῖνος)

1.
a) užitni morski jež: Pl., Varr., H., Plin. idr.
b) redko poljski jež: Cl.

2. pren.
a) posoda, podobna morskemu ježu: adstat echinus vilis H. menda umivalnik za čaše.
b) bodljikava kostanjeva lupina: Pall.
c) svitek, okrogel okrasek na jonskih stebrih: Vitr.

epichysis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. ἐπίχυσις) vlivalnica, posoda za vlivanje: Pl., Varr.

excipula -ae, f in excipulum -ī, n (excipere) posoda (shramba) za prestrezanje kake tekočine, prestrezalnica, jarin; v pl.: Plin.

gillō (gellō) -ōnis, m (morda sorod. z gelidus) hladilnik, posoda za hlajenje vina: CASSIAN.

hirnea¹ -ae, f vrč: Pl. ali globoka skleda kot posoda za peko: Ca.

laterāmen -inis, n (later) izdelek iz opeke: lateramina vasis Lucr. glinena posoda, keramika.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

mīxtārius (mīstārius) -iī, m (mīscēre) mešalnik, posoda za mešanje vina z vodo: Luc. ap. Non.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

myo-barbum -ī, n (hibrid. iz gr. μῦς in barba) „mišja brada“, koničasto se končujoča posoda za pitje: Aus.

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).