Franja

Creō -ōnis, a večinoma Creōn -ŏntis, acc. -ontem in -onta, m (Κρέων) Kreon(t),

1. državni upravnik Teb v Amfitruonovi odsotnosti: rex Creo Pl.

2. korintski kralj, oče Jazonove zaročenke Kreuze: Hyg., Sen. tr., magni Creontis filia H.

3. Jokastin brat, ki je vladal v Tebah po pregonu Ojdipa: Hyg., Creon Adrastida leto admovet Stat. — Od tod patronim Creontiadēs -ae, m (Κρεοντιάδης) Kreontid, Kreontov potomec: Lact.

Crēthe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κρηϑεύς) Kretej, mitološki sin Eola in Enarete, Atamantov (Friksovega in Helinega očeta) brat in Ezonov (Jazonovega očeta) oče: Hyg., Val. Fl. Od tod

1. adj. Crēthēius 3 (Κρηϑήϊος) Kretejev: virgo (= Hellē) Val. Fl., proles (= Iason) Val. Fl.

2. patronim Crēthīdēs -ae, m (Κρηϑείδης) Kretid = Jazon: Val. Fl.

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.

Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,

I. ime več perzijskih kraljev:

1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.

2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.

3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.

4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.

— II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M.

Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.

Decius 3 Decij(ev), ime rimskega rodu; posebno znana sta P. Decius Mūs Publij Decij Mus, oče in sin, ki sta kot konzula prostovoljno dala življenje, da bi rešila domovino, prvi v latinski vojni l. 341, drugi v samnitski l. 296: Deciorum devotiones Ci., L. Od tod adj. Deciānus 3 Decijev: exercitus Dec. L. vojska mlajšega Decija.

Dēmarātus (v dor. obl. Dāmarātus) -ī, m (Δημάρατος) Demarat,

1. Bakhidej, ki je iz Korinta pobegnil v Tarkvinije, oče Tarkvinija Priska: Ci., L., Iust.

2. špart. kralj, ki je kot pregnanec živel pri Kserksu: Sen. ph., Iust.

3. Pitagorov oče: Iust.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Dryās³ -antis, m (Δρύας) Driant,

1. oče traškega kralja Likurga: Naev. fr., Hyg., Serv. — Od tod patronim Dryantiadēs (ali Dryantīdēs) -ae, m (Δρυαντιάδης, Δρυαντείδης) Drianti(a)d = Driantov sin Likurg: O.

2. neki Lapit: O.

3. Marsov (Aresov) sin, brat traškega kralja Tereja, udeleženec kalidonskega lova: O.

Dymās -antis, m (Δύμας) Dimant, Hekubin oče: Hyg., Serv., proles Dymantis O. = Dymantis -idis, f Dimantida, Dimantova hči (Hekuba): O.

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.

ēducō -āre -āvī -ātum (ē in *ducāre iz dux) vzgojiti (vzgajati), hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), v pass. tudi zrasti: Athenis natus altusque educatusque Pl., puellam magnā industriā ed. Pl., educit obstetrix, educat nutrix, instituit paedagogus, docet magister Varr., cum eius filius apud matrem educaretur Ci., te domi P. Lentuli esse educatum Ci., educatus in domo Periclis N., Hellanice, quae Alexandrum educaverat Cu.; pesn.: educare eius senectam O. v starosti ga preživljati, quos educat Ufens V. ki jim je Ufens oče, vzgojitelj, torej: njegovi sinovi; o živalih in rastl.: (vz)rediti, (vz)gojiti: Tib., Plin., Val. Fl., mulum ed. Varr., canis educatus stercore Ph., tractus uter plures lepores, uter educet apros H. redi, ed. uvam, florem Cat., pomum O., humus educat herbas O. daje zelem rasti, prim.: quod mare educat O. kar v morju živi in raste; pren.: nos patria educat Ci., orator educatur Q., terra malos homines nunc educat Iuv., studia educata T. s katerimi se kdo peča.

Ēetiōn -ōnis, m (Ἠετίων) Eetion, Andromahin oče: O. Od tod adj. Ēetiōnēus 3 (Ἠετιώνειος) Eetionov: Thebae O. Tebe v Miziji južno od Ide, kjer je kraljeval Eetion.

Elatus -ī, m (Ἕλατος) Elat, Cenidin oče (gl. Caeneus): O. Od tod adj. Elatēïus 3 od Elata izvirajoč, Elatov: proles O. = Cenida in Cenej.

Ēlectryōn -ōnis, m (Ἠλεκτρυών) Elektrion, Alkmenin oče: Hyg. V lat. obl. Ēlectrus -ī, m Elekter: Pl.

Epimēthe͡us -eī in -eos, m (Ἐπιμηϑεύς) Epimetej, Japetov sin, Prometejev brat, Pandorin mož, Pirin (Pyrrha) oče: Hyg. Od tod patronim Epimēthis -idis, f (Ἐπιμηϑίς) Epimetida, Epimetejeva hči, t.j. Pira: O.

Erechthe͡us -eī, m (Ἐρεχϑεύς) Erehtej, atenski heroj, Zemljin sin; vzgojila ga je Atena; zato ji je na Akropoli sezidal svetišče (Ἐρέχϑειον); oče Pandiona in mnogih drugih otrok: Ci., O., Iust. Od tod adj. Erechthēus 3 (gr. Ἐρέχϑειος) Erehtejev: arces O. = Atene, litus Val. Fl.; patronim
a) Erechthīdae -ārum, m (οἱ Ἐρεχϑεῖδαι) Erehtidi , Erehtejevi potomci, apel. = Atenci: O.
b) Erechthis -idis, f Erehtida, Erehtejeva hči (= Procris, Orithya): O.