Franja

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

sīdereus 3 (sīdus)

1. (o)zvezden, zvezdnat: arx mundi O. = caelum O. = sedes V., O., aethra V. zvezdna = jasna, postera sidereos Aurora fugaverat ignes O. ognjene zvezde, canis O. pasja zvezda, dea (= Nox) Pr., caput noctis O., coniux (= Ceyx kot Luciferov sin) O., polus Val. Fl., corpora Amm.; occ. sončen, sončev: lux O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O., deus (= sonce) Mart., colossus Mart. soncu posvečen.

2. metaf.
a) nebeški: nec tam sidereo fulget Thaumantias arcu, quam nitidis hilares conlucent fetibus horti Col. poet.; od tod α) = božji, božanski: namque et sidereo nostri de sanguine Phrixi dicitur et caram vidi indoluisse sororem Val. Fl. β) božanski = prekrasen: ministri, mares Mart., sidereae aves Iunonis (= pavi) Cl., iubae Cl. ali = izboren, izvrsten, odličen, čudovit, veličasten, krasen: vates Maro Col. poet.
b) bleščeč, lesketajoč se, sijoč, leskeč, svetel, žareč, žaren: Aeneas sidereo flagrans clipeo V., artus (sc. Veneris) Stat., os, sinūs Val. Fl., vultus Sen. tr.

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

statīvus 3 (stāre)

1. stoječ, mirno stoječ, stalen: aquae Varr. ap. Non., lux Ap. mirno (mirujoče) stanje oz. mirovanje kakega planeta (premičnice); kot voj. t.t.: praesidium stativum Ci., L. razpostavljena (stacionirana) vojna straža, stativa castra ali castra stativa C., S., L., Auct. b. Afr., T. stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske; iron. o Veru (Verres), propretorju brez vojske: iste … imperator pulcherrimo Syracusarum loco stativa sibi castra faciebat Ci. je bil stacioniran (ni potoval po provinci kot drugi popretorji); sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. = bodisi doma bodisi na potovanju. Od tod subst. statīva -ōrum, n
a) = castra stativa stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske, garnizija, garnizon: Stat., stativa ponere L. ali locare Cu. za stalno se utaboriti, postaviti stacionarni (stalni) tabor, stativa habere L., T. — Soobl. statīva -ae, f: Veg., Lamp.
b) postajališče, postaja, ostajališče ali počivališče potujočega človeka: Fr. (ki piše statiba), stativis dies consumuntur Plin.

2. = status trdno določen, fiksiran: feriae Macr.

stērigmos -ī, m (tuj. στηριγμός) mirno stanje, mirovanje kakega planeta (premičnice) (čisto lat. lux statīva): stativa lux est, quam sterigmon illi vocant, sine cursu iugis et prolixa lux stellaeque fluor et ignitus liquor Ap.

suāvis -e (prim. skr. svādúḥ slasten, svādaḥ slast, svádati [on] dela kaj slastno, prijetno, [on] začinja, svádatē slastno je, diši, gr. ἡδύς, dor. ἁδύς [iz *σƑαδύς] sladek, ἁνδάνω ugajam, ἥδομαι veselim se, lat. suādeō, lit. sū́dyti začinjati, soliti, got. sūts = stvnem. swuozi, suozi = nem. süß)

1.
a) (za zunanje čute) sladek, ljubek, prijeten, mičen, mikaven, privlačen, mil, očarljiv: odor Ci., odores, herba, herbae V., sopor, spiritus unguenti, flores Lucr., res H., suavior color, suaviores aquae Plin., vina, quae vetustatem ferunt, sunt suavissima Ci., suavis cantatio, cantus Pl., sonus Enn., accentus Q., vox Gell., anima Ph.
b) (o jedeh) slasten: cibus V., cibi Plin. iun., mergi H.

2. metaf. za notranji čut in duševno zaznavanje prijeten, ljubezniv, sladek, mil, blag: homo Enn., Pl., (iron.) Ter., homines, poëta, vita, lux, mores Ci., amicitia Lucr., sermo suavior H., amor suavissimus Pl.; suave est z inf.: rem servare suavest Pl., tibi porro ut non sit suave vivere Ter., suave (sc. est) … magnum spectare laborem Lucr., mihi suavissimum est tuae memoriae dare operam Caelius in Ci. ep. — Adv. suāviter

1. za zunanje čute ljubko, prijetno, mikavno, privlačno, očarljivo, milo: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., odor suaviter gravis Plin.; v superl.: suavissime et peritissime legere Plin. iun.; nam. suaviter pesn. adv. acc. n. sg. suāve: suave olens V., Cat., suave rubens V., suave resonare H., suave sonans Aug.

2. metaf. notranjemu čutu, duhu prijetno, ljubko, v slast, ugodno, veselo, z veseljem: suaviter dicere, loqui Ci., secunda suaviter meminerimus Ci. z veseljem, quid agis, dulcissime rerum? (odgovor:) suaviter, ut nunc est H., vivere suaviter, suavius H., epistula suaviter scripta, litterae suavissime scriptae Ci. ep.

sub-lūcānus 3 (sub in lūx) ob svitu (proti dnevu, proti jutru) nastopajoč, podsviten, obsviten, poddneven, protijutranji: sublucanis temporibus Plin. ob svitu.

sub-lūcō -āre (sub in lūx) svetliti, delati kaj svetlo, jasniti; od tod (z)redčiti, (o)klestiti: arborem Fest., Paul. (prim. sl. „jasen gozd”).

sub-lūstris -e (sub in lūx; prim. il-lustris, lustrare) nekoliko (precej) svetel, skoraj svetel, polmračen, somračen: nox L., H., sublustri umbrā Val. Fl., sublustri noctis in umbra V. v nočnem polmraku (somraku); pren.: eloquentiae lumina sublustria Gell.

sulpureus, sulphureus (sulfureus) 3 (sulp(h)ur, sulfur)

1. žveplo vsebujoč, žveplen, poln žvepla, prepojen z žveplom: Sen. ph., sulphureas posuit spiramina Naris ad undas Enn., sulpurea aqua V., sulphureae fornaces Aetnae O., lux ipsa eorum (sc. fulminum) sulpurea est Plin.

2. žveplen(ski), žveplast, žvepléna(s)t, žveplu podoben: odor sulpureus Plin.

3. žveplenobarven, žveplene barve, žveplenorumen: terra ipsa sulpurei coloris Plin., habebant loricas … sulphureas Vulg.

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

temporāneus 3 (tempus1)

1. ob pravem času prihajajoč (nastopajoč, dogajajoč se, vršeč se), pravočasen: erumpat temporanea lux nostra Aug., donec accipiat temporaneum et serotinum Vulg. zgodnji in pozni dež.

2. časen, začasen: Eccl.

tubi-lūstrium ( tubu-lūstrium) -iī, n (tuba in lūstrāre) tubni (trobni, trombni, trobeljni, trobentni) praznik (23. marca in 23. maja, ko so čistili daritvene (obredne) tube): dies tubulustrium appellatur, quod eo die in atrio sutorio sacrorum tubae lustrantur Varr., proxima Volcani lux est, tubilustria dicunt: lustrantur purae, quas facit ille, tubae O.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

umbrōsus 3 (umbra) senčnat, in sicer =

1. obilo sence imajoč, obsenčen: Plin., Sen. ph., vallis V., ripa Ci., H., cavernae V. temne, amores Aug. dnevne luči se plašeče, locus umbrosior Ci.; subst. umbrōsa -ōrum, n somrak, polmrak (naspr. tenebrae in clara lux): Sen. ph.

2. obilo sence dajajoč, obsenčujoč: cacumina V., salices O., folium umbrosissimum Plin.

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.