Franja

pāla -ae, f

1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.

2. (krušni) lopar: Ca.

3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.

4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.

5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.

6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

panchrus -ī, m (gr. πάγχρους) pánhrus = „vseh barv“, „vsebarvnik“ nam neznan dragi kamen: Plin.

panerastos -ī, m in panerōs -ōtis, m (gr. πανέραστος, πανέρως) panerást, panerót, nam neznan dragi kamen: Plin.

pangōnus -ī, m (*gr. πάγγωνος z vseh strani oglat) pangón, nam neznan drag kamen, najbrž dvojna šesterostrana piramida kamene strele: Plin.

pardalīos -on ali pardalīos -iī, m (gr. παρδάλειος sc. λίϑος) neki kakor panter ali leopard marogast kamen, „panterjevec“, „(leo)pardovec“: Plin.

parichrūs -ī, m paríhrus, neki kakor paroški marmor bel drag kamen: Ambr.

parōtis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. παρωτίς)

1. bula, tvor ob ušesih: Plin. — Soobl. parōtida -ae, f: Isid.

2. iz zida moleč kamen (= ancon), lega, konzola: Vitr.

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

prasinus 3 (gr. πράσινος)

I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr. —

II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.

prasius 3 (gr. πράσιος) česnovozelen, česna(s)tozelen; subst.

1. prasius -iī, m prázij, neki zeleni drag kamen: Plin.

2. prasium (prasion) -iī, n bot. neka rastl. navadna črna meta, navadni somrak, klaš (Marrubium vulgare Linn.): Plin.

prīmārius 3 (prīmus) prvim pripadajoč, eden prvih, prvaški, imeniten, odličen, fin, mogočen, ugleden: parasitus Pl., vir primarius populi Ci. prvak, femina Ter., Ci., locus Ci. prvo mesto, lapis Vulg. temeljni (vkladni) kamen.

Proetus -ī, m (Προῖτος) Prójt, kralj v Tirinsu (Tirintu), Akrizijev brat, ki ga je Perzej spremenil v kamen: O. Od tod Proetis -idis, f Prójtida (Projtída) = Prójtova hči, pl. Proetides Prójtide (Projtíde) = Prójtove hčere, ki so si v svoji blaznosti (z njo jih je kaznovala Junona zaradi nihove ošabnosti) domišljale, da so krave: V., O., Plin.

pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)

1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).

2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.

rhodītis -idis, f (gr. ῥοδῖτις) rodítida, nam neznan drag kamen rožne barve: Plin.

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

sandarēsos -ī, f sandaréz, drag kamen, katerega nahajališča so bila v Arabiji in Indiji (nekateri ga imenujejo tudi garamantites in sandastros), verjetno vrsta oniksa: PLIN.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.