Franja

Cisse͡us -eī, m (Κισσεύς; sklanja se kakor Orphe͡us) Kisej

1. traški kralj, Hekubin oče: Enn. ap. Serv., Hyg. Od tod patronim Cissēis -idis, f Kiseida, Kisejeva hči Hekuba: V., Serv.

2. Rutulec, Turnov tovariš: V.

Cleópatra -ae, f (Κλεοπάτρα) Kleopatra,

1. Atalova nečakinja, druga žena mak. kralja Filipa II.: Cu.

2. Mitridatova hči, Tigranova žena: Iust.

3. hči mak. kralja Filipa II. in njegove prve žene Olimpijade, žena Aleksandra I., epirskega kralja, pozneje Perdikova žena: L., Iust.

4. hči Ptolemeja Avleta, egipt. kraljica, razvpita Cezarjeva in Antonijeva ljubica: C., Vell., Plin. Od tod adj. Cleopatricus 3 kleopatrinski, na Kleopatrin način pripravljen: dapes Sid.

Opomba: Pesniki merijo Cleopātra: Lucan., Iuv.

Clīō -ūs, f (Κλειώ) Klio (gen. Klie),

1. Muza zgodovinopisja: H., O.; apel. sploh Muza: Iuv.

2. Nimfa, Okeanova hči: V.

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

Colophōnia -ae, f (Κολοφωνία) Kolofonija, hči atenskega kralja Erehteja: Hyg.

Cōnstantia -ae, f Konstancija,

1. rimsko žensko ime.
a) sestra Konstantina Velikega: Lact.
b) hči Konstantina Velikega, Gracijanova žena: Amm.

2. mestno ime.
a) Iulia Constantia Julija (Julijeva) Konstancija, mesto v betski Hispaniji: Plin.
b) Constantia Iulia Julijeva Konstancija, mestna občina v Hispaniji, imenovana tudi Laconimurgi (zdaj Constantina): Plin.
c) Iulia Constantia Zilis Zilska Julijeva Konstancija, mavretansko mesto: Plin.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

Corōnis -idis, acc. -ida, f (Κορωνίς) Koronida, Flegijeva (Phlegyas) hči, tesalska deklica, ki je Apolonu rodila Eskulapija: O., Hyg. Od tod metronim Corōnīdēs -ae, m (Κορωνείδης) Koronid, Koronidin sin (Aesculapius): O.

Coryphē -ēs ali Coripha -ae, f Korifa, Oceanova hči, mati četrte Minerve: Arn., quarta (Minerva) Iove nata et Coriphe, Oceani filiā Ci.

creō -āre -āvī -ātum

1. ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), obroditi, napraviti (napravljati), v pass. tudi = nasta(ja)ti: censet (Zeno) artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., ut placet Stoicis, quae in terris gignantur, ad usum hominum creari Ci., nec principium exstinctum ex se aliud creabit Ci., cr. genus humanum ali vix animalia parva Lucr. (o zemlji), vermes intus (= in corpore humano) creantur Lucr., terram creari ex igni Lucr., res non posse creari de nilo Lucr., seminibus quia certis quaeque creantur Lucr., quos (flores) Thessala magnis montibus (abl. loci) ora creat Cat., ut plaga (rana) plus carnis creare possit Cels., aliud fimum herbas creat Plin., terra, quae neglecta sentes ac dumos, culta fructus creat Q.; z dvojnim acc.: natura fingit homines et creat imitatores et narratores facetos Ci., primordia cr. ignes et lignum Lucr.; subst. pt. pf. neutr. pl.: creata servare Lucr.; pren. (kako stanje) povzročiti (povzročati), napraviti (napravljati), roditi, v pass. tudi = nasta(ja)ti: venter creat omnes has aerumnas Pl., nonnumquam etiam errorem creat similitudo Ci., alicui periculum cr. Ci. koga v nevarnost spraviti, in urbe luxuries creatur Ci., notitiam veri quae res falsique crearit Lucr., cr. seditionem Vell., toporem et dolorem, adversam valetudinem Cels., fastidium, vomitum Plin., taedium Q., magnum (maius) odium Auct. b. Afr., familiaritate Romanā odium sibi apud regem Iust.

2. occ. (otroka, otroke) roditi (rojevati), poroditi (porajati), oče ali mati biti komu; (o očetu in materi): prolem ex se videre creatam Lucr.; (redk. o očetu): patria est antiquior parens, quam qui creavit Ci., is (Silvius) Aeneam Silvium creat L., me creat … Babylonius Horops Horon Pr., quattuor ille iuvenes crearat O., cr. liberos Ph., Val. Max., si dii creare possint Min.; z abl.: fortes creantur fortibus et bonis H.; (večinoma o materi): Dryope quem nympha crearat V., quaeritur argentum puerisque beata creandis uxor H. zmožna poroda, plodna, vestra parens vobis animosa creatis O. ponosna, da sem vaju rodila; s predikatnim nom.: cum crearer masculus Ph.; v kavzativnem act.: patri quos (equos) daedala Circe suppositā de matre nothos furata creavit V. je dala roditi. Pren. (o zemlji, morju, domovini): tum partu Terra nefando Coeumque Iapetumque creat V., o caeruleo creata ponto (=ποντογενής) Cat. (o Veneri), Sulmone creati quattuor hic iuvenes V. v Sulmoni rojeni. Pogosto pt. pf. creātus (-a) z abl. očeta ali matere: Saturno sancte create Enn. fr. Saturnov častitljivi sin, Erebo creata Nox Enn. fr. Erebova hči, Vulcani stirpe creatus V. Vulkanov potomec, Telamone ali Maiā creatus O. Telamonov, Majin sin, matre servā creatus Fl.

3. pren. (drž. pr.)
a) ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati): tribuniciam potestatem L., nova Romae dignitas est creata, quae dictatura appellatur L.
b) (oblastnike) (iz)voliti, (iz)voliti da(ja)ti: cr. magistratūs Ci., L., Iust., consules, praetores, censores, tribunos plebis duos Ci., decem praetores N., consules plebeios, interregem, regem sacrificulum, regem, sui corporis regem, augures, pontifices, tribunos militum tres, sibi tres collegas, centum senatores L.; v pass.: quo mense sacerdotem maximum creari oporteat Ci., comitia habere decemviris creandis Ci., ut enim Romae consules, sic Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N.; z abl.: comitatu consules rite creare Ci., decem tribuni plebis comitiis curiatis creati sunt Ci., optimā lege creari Ci., magistratus ali consules ali censores vitio creati Varr., Ci., L. po napaki pri avgurjih, lege, non suffragio creatum esse L., plebeius magistratus nullus auspicato creatur L.; s praep.: decem tribunos plebis per pontificem (po pontifiku) creaverunt Ci., si per praetorem consules creantur Ci., toda: consules per vim ac tumultum creantur Plin. iun. nasilno in burno; creare consules ex plebe L., tribunos plebis ex equitibus Romanis Suet.; creatis in annum magistratibus L., summus magistratus, quem vergobretum appellant Aedui, qui creatur annuus C., archontes coeperunt in denos annos creari Vell., prior consulatus eius, in quem creatus est anno octavo et tricesimo Vell., neve quis flamen aut augur in locum Germanici nisi gentis Iuliae crearetur T.; creari in eo numero S.; creari inter quinque viros Plin. iun.; kam? (z acc.): praefecti Capuam creari coepti sunt L.; z dvojnim acc.: Tullum Hostilium populus regem interrege rogante comitiis curiatis creavit Ci., non praetorem te, sed praedonem creavimus Ci., Ancum Marcium regem populus creavit, dictatorem Albani Mettium Fufetium creant, dictator primo comitiali die creavit consulem Q. Fulvium Flaccum magistrum equitum L.; v pass. z dvojnim nom.: consules creantur Iulius Caesar et P. Servilius C., cum leges duo ex una familia vivo utroque magistratus creari vetarent C., decem qui postea praetores (za vladarje v Atenah) creati sunt N., rex est creatus L. Tarquinius L., consules creati (sunt) Q. Fabius et P. Decius L.; apud veterrimos … auctores T. Larcium primum, Sp. Cassium magistrum equitum creatos invenio L.; v absolutnem abl.: magistro equitum creato filio suo L.; z dat. gerundivi (za kaj): me Albani ducem bello gerendo creavere L., cr. decemviros legibus scribundis L.

Crotōpiadēs -ae, m Krotopiad, potomec argovskega kralja Krotopa (Κρότωπος): O. o Linu (Linos ali Linus), ki ga je Apolonu rodila Psamata (Psamathē), hči omenjenega kralja.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

Danaē -ēs, f (Δανάη) Danaja, hči kralja Akrizija, po grških mitih Perzejeva in Jupitrova mati; Jupiter je v podobi zlatega dežja prišel k njej, ko je bila zaprta v stolpu. Po italski pravljici je prišla, pregnana od očeta, v Italijo, sezidala Ardejo, se omožila s Pilumnom ter mu rodila Davna, Turnovega očeta ali deda: V., H., O., Hyg. idr. — Od tod adj. Danaēius 3 (Δαναήϊος) Danajin: Dan. heros (= Perseus) O., Persis O., volucer Dan. Stat.

daphnē -ēs, f (gr. δάφνη) lovor(ika): Petr. — Kot nom. propr. Daphnē Dafne

1. Penejeva hči, Nimfa, spremenjena v lovoriko: O., Hyg.; acc. pl. Daphnās deklice, kakršna je bila Dafne: Arn.

2. predmestje v sirski Antiohiji z lovoričjem in slavnim Apolonovim svetiščem: L., Lamp., Vulg. idr. — Od tod adj.
a) Daphnaeus 3 dafenski, v Dafni: Apollo Amm.
b) Daphnēnsis -e dafenski: Cod. Th., Cod. I.; subst. Daphnēnsēs -ium, m Dafenčani, preb. Dafne: Eutr.

Dēïanīra -ae, f (Δηϊάνειρα) Dejanira, Etolka, hči kalidonskega kralja Eneja (Oeneus), Meleagrova sestra, zadnja žena Herkula, ki mu je poslala s strupeno Nesovo krvjo namočeno obleko in bila s tem nehote vzrok njegove mučne smrti; kesaje se je obesila: Ci., O., Hyg.

Dēïdamīa -ae, f (Δηϊδάμεια) Dejdamija,

1. hči skirskega kralja Likomeda, z Ahilom Pirova mati: O., Pr., Hyg.

2. hči mološkega kralja Ajakida (Aeacidas): Iust.

Dēïphobē -ēs, f (Δηϊφόβη) Deifoba, Glavkova hči, Sibila: V.

Dēïpyla -ae, f ali Dēïpylē -ēs, f (Δηϊπύλη) Deipila, Adrastova hči, Diomedova mati: Hyg. — Soobl. Dēïphylē -ēs, f Deifila: Serv.

Dēmarāta -ae, f Demarata, hči kralja Hierona: L.