Franja

Seuthēs -is, m (Σεύϑης) Sévt(es), ime dveh tračanskih kraljev: N.

Sextilius 3 Sekstílij(ev), ime rimskega rodu, npr. C. Sextilius Rufus Gaj Sekstilij Ruf: CI. EP. – Od tod adj. Sextiliānus 3 Sekstílijev, sekstílijski, sekstilijánski = imenovan po nekem Sekstiliju: pira CLOATIUS AP. MACR. – Kot nom. propr. Sextiliānus -ī, m Sekstiliján: MART.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sextus 3, num. ordinale (sex) šesti: PL., VELL. idr. sextus liber CI., casus Q. = ablativus, hora H. poldan, sextu ab urbe lapis O.; sextus (-a -um) decimus (-a -um) šestnajsti: sextus decimus annus L. ali locus CI., sexta decima legio T.; subst.: sexto decimo (sc. die) Idus Apriles, sexto decimo (sc. die) Kalendas Ianuarias COL., sextā decimā (sc. horā) M.; acc. n. sg. adv. sextum šestič, v šesto: CA. AP. GELL. idr., Mario sextum consuli CI., consul sextum creatus L. – Kot nom. propr. Sextus -ī, m Sékst (= „šesti v rodbini“), rimsko ime, npr. Sex. Roscius Amerīnus Sekst Roscij Amerijec (= iz Amerije), Sextus Pompeius CI. EP. Sekst Pompej.

Sicinius 3 Sicínij(ev) (Sikínij(ev)), ime rimskega rodu. Poseb. znan je Cn. Sicinius Gnej Sicinij, tribunus plebis l. 76: CI.

sīgnō -āre -āvī -ātum (sīgnum)

1. zaznamováti, klas. redko: discrimen non facit neque signat linea alba Luc. ap. Non., signare oportet frontem calida forcipe Nov. ap. Prisc. (prim. signata frons Lact.), certe † eccum eccum locus signat ubi ea excidit (sc. cistella): apparet Pl., locus signatus Tib., hic modus: haec nostro signabitur area curru, haec erit admissa meta premenda rota O., moenia signare aratro O. določiti z znamenji, narejenimi s plugom, signare limite campum V. ali humum Pr. dotikati se tal, pede certo signat humum H. stopa po tleh; metaf.: et manibus Procne pectus signata cruentis V. omadeževana, cruor, qui fusus humo signaverat herbam O. je (bila) omadeževala, signataque sanguine pluma est O. okrvavljena, pulcher et octonis iterum natalibus actis signarat teneras dubia lanugine malas O. zaznamoval je (bil) nežna lica s prvim puhom = prvi puh mu je prekril nežna lica, a simili etiam mente vocis qui videbantur infiniti soni paucis notis inventis sunt omnes signati et expressi Ci. zaznamovani.

2. zaznamovati kaj s čim = kako znamenje (znak, figuro, podobo) v kaj vrézati (vrezováti, vrezávati), včŕtati (včrtováti, včrtávati), vpísati (vpisováti), vdólbsti, na kaj (na)čŕtati, načŕtati (načrtováti, načrtávati), (na)rísati, (na)slíkati, vrísati (vrisováti, vrisávati), (na)písati, napísati (napisováti), kaj upodobíti (upodábljati), (iz)oblikováti, izdélati (izdelováti), (iz)obráziti: cubitum longis litteris Pl., nomina saxo O., carmine saxum O., vota (sc. litteris) Plin. iun. zapisati, aere omnes honores alicuius Plin. iun., caeli regionem in cortice V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis et ad morsum signata in stirpe cicatrix V. od (kozjega) ugriza nastala brazgotina, titulo signatur imago O., vultūs imagine signare Mart., signatur cera figuris O. vosek se oblikuje v podobe, iz voska se izdelajo podobe, praeceptum numeris signavit Col., antiqui „signare“ pro „scribere“ dicebant Fest.; occ. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): summa vestigia pulvere signare V. lahne stopinje vtiskovati v pesek.

3. occ.
a) (za)pečátiti (nav. obsigno): Amm. idr., accepi a te signatum libellum Ci. ep., locellum tibi signatum remisi C. fr. ap. Char., falsae litterae, signo adulterino … signatae L., epistula … sicut erat signata N., signata volumina H., signatae tabellae Tib., signare tabellas O., signare tabulas Mart., signare testamentum Plin. iun., terra nisi signata venumdabatur Plin., nunc signat meus anulus lagonam Mart.; abs.: consensu signantium Q., mea gemma signat Mart.; od tod pesn. α) s pečatom potrdíti (potrjeváti, potŕjati), določiti (dolóčati, določeváti), ustanovíti (ustanávljati), uvêsti (uvájati): iura Suevis Cl., signanda (sc. sunt) iura Pr., signata iura Lucan. β) končáti (končeváti, končávati), skleníti (sklépati): qui prima novo signat quinquennia lustro Mart.
b) kako kovino, denar, novec (s kovnim pečatnikom) zaznamováti, v kako kovino, denar, novec (v)kováti, vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati) kako podobo (znak, žig, pečat): argentum signatum Ci., Cu., Plin., Q., Isid. idr., Servius rex ovium boumque effigie primum aes signavit Plin., Servius rex primus signavit aes … signatum est notā pecudum, unde et pecunia appellata Plin., qui primus ex auro denarium signavit Plin., est autem (sc. denarius) signatus Victoriā Plin., cur navalis in aere altera signata est, altera forma biceps? O.; prolept.: signare pecuniam L., summa pecuniae signatae Cu.; od tod pesn. pren. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): quae (sc. filia) patriā signatur imagine vultūs Mart. ki je v obrazu „kovana“ po očetovi podobi = ki ima v obraz vtisnjeno očetovo podobo (očetove poteze) = ki je podobna očetu, signatum memori pectore nomen habe O. imej vtisnjeno, animo signa, quodcumque in corpore mendum est O. vtisni si v glavo.

4. metaf.
a) odlikováti, (o)krasíti, (o)dičíti: viden ut geminae stant vertice cristae et pater ipse suo superum (sc. eum) iam signat honore? V., caelum signare coronā Cl.
b) zaznamováti, odbráti (odbírati), izbráti (izbírati) kaj kot izvrstno, kvalitetno ipd.: et turbata brevi questus crystallina vitro murrina (po nekaterih izdajah myrrhina sc. vasa) signavit seposuitque decem Mart.
c) zaznamováti, označiti (označeváti), oznam(en)ováti, poznaméniti (poznamenováti), naznáčiti (naznačeváti), nakázati (nakazováti), naznaníti (naznánjati), (po)kázati, ustno ali pis(me)no izráziti (izrážati) (nav. significare): ossaque nomen (sc. Caieta) … signat V. in ime naznanja kraj, kjer so pokopane tvoje kosti, fama signata loco est O., signavitque (sc. telum) viam flammis V., rem carmine signo V. naznanim to (dejanje) z napisom, signare nomine terras Lucan. poimenovati, nomine tempora verna suo signare Mart., genus hominum signasse contentus T., signare aliquid verbis Q., oratores eādem appellatione signaverunt Q., si … vis signare (sc. me) responsum Sen. ph. da odločno odgovorim, sacra cano signatque tempora fastis O., coloniarum mentione signata Plin., equos velut publicos signatis, quod dicitur, calceis agitant Amm. s čevlji, potrjenimi … s poštnim listom = kakor z izredno pošto; z odvisnim vprašanjem: quali adiutore legatoque fratre meo usus sit, amplissimorum honorum … signat memoria Vell.; occ. poprej naznaníti (naznánjati): signat prodigiis casus natura futuros Cl.
d) opazíti (opáziti, opážati), zapazíti (zapáziti, zapážati), zazná(va)ti: Turnus ut infractos adverso Marte Latinos defecisse videt, sua nunc promissa reposci, se signari oculis V., simul ultima signant V. vzamejo smer (cilj) na oko = imajo smer (cilj) pred očmi, ora sono discordia signant V. zaznavajo našo govorico, ki je drugačna od njihove. — Od tod

1. adv. pt. pr. sīgnanter pomenljivo, odločno, razločno, jasno: indicare Aus., dicere Hier.; komp. sīgnantius: Aug.

2. adj. pt. pf. sīgnātus 3, adv. -ē
a) značilen, tipičen, znaten, razločen, viden: quid expressius aut signatius in hanc causam? Tert.; adv.: Aug., Porph., signate loqui Gell., Macr., Amm.; komp. sīgnātius: Amm.
b) dobro (s)hranjen, zaklenjen, zavarovan, ne(p)okvarjen: signata sacra esse desierunt Varr. ap. Non., nec te signata iuvabunt limina Pr., Chrysidem negat signatam reddere Luc. ap. Non. neoskrunjene, assume de viduis fide pulchram, aetate signatam Tert.

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

Sīmō² -ōnis, m (sīmo) Símo(n) = Toponosec, ime zaljubljenega lahkovernega starca v latinski komediji: Pl., Ter., H.; prim. qua de causa nomen Simonis (tudi simonis) omnes miro modo agnoscunt maluntque ita appellari Plin. (9, 23), puerum ex Baiano Puteolos in ludum litterarium itantem … appellatum eum Simonis (ali simonis) nomine Plin. (9, 25).

Sī̆mon -ōnis, m Símon, judovsko ime apostola Petra: Vulg., Prud. (ki meri Sīmon).

Sinis (napačno Scinis) -is, m (Σίνις = pokvarjenec, kvarnik, razbojnik) Sínis (Skínis), samogovoreče ime razvpitega razbojnika, ki je živel na Korintski ožini; premagal in usmrtil ga je Tezej: O., Pr., Stat.

siptachorās -ae, m ali siptachora -ae, f ali psitthachorās -ae, m siptáhora(s), psitáhora(s), indijsko ime drevesa, iz katerega se je cedila blagodišeča smola, imenovana electrum: arbores eas psitthachoras vocari, qua appellatione significetur praedulcis suavitas Plin. (novejše izdaje navajajo obl. acc. pl. psitthachoras).

Sīris -is, m (Σῖρις) Síris

1. drugo ime reke Nil: Plin., Prisc.

2. reka v Lukaniji: Plin.

3. starejše ime mesta Herakleja: Plin.

Sisenna -ae, f Sizéna, rimsko družinsko ime v Kornelijevem rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Sisenna Lucij Kornelij Sizena, rimski govornik in zgodovinopisec, Ciceronov starejši sodobnik, Salustijev vzornik: Ci., S., O., Vell.

2. znani obrekljivec (hudojezičnik) v Rimu: H.

Sīthōn² -ōnis, m Síton, ime nekega dvospolnika (hermafrodita, obojáka): nec loquor, ut quondam naturae iure novato ambiguus fuerit modo vir, modo femina Sithon O.

Sitonēs (Sithonēs) -um, m Sítoni, skupno ime negermanskih prebivalcev Skandinavije: Suionibus Sitonum gentes continuantur T.

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

Sōpater -trī, m (Σώπατηρ), Sópater, grško ime: Ci.

Sōsia -ae, m (Σωσίας) Sózias, grško suženjsko ime: Pl., Ter., Ci., Corn. — Soobl. Sōsiās -ae, m: Aus.