Franja

Parentium -iī, n Paréncij, ilirsko mesto na obali Istre: Plin.

Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

Parrhasia -ae, f, (po nekaterih:) Parr(h)asiē -ēs, f (Παῤῥασία) Parázija, pokrajina in mesto v južni Arkadiji: Plin. Od tod adj.

1. Parrhasius 3 (Παρράσίος) parázijski = pesn.
a) arkád(ij)ski: Sen. tr., Lucan., virgo O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, dea O. = Carmenta, Euander V. = rex Sil., axis Mart. severni tečaj, iugum Mart. (ozvezdje) Veliki voz ali Veliki medved, Parrhasio Panos de more V.
b) palácijski, palatínski, ker je baje arkadski kralj Evander bival na Palatinu v Rimu, potem = cesarski.

2. Parrhasis -idis, f (Παρρασίς) parázijska: Arctos ali ursa (= ursa maior) O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, kot ozvezdje = Veliki voz ali Veliki medved = Parrhasides stellae O.; kot subst. Parázijka = Kalisto: O.

Parthenopolis -is, f (Παρϑενόπολις) Partenópolis (Partenópola)

1. mesto v spodnji Meziji (Moesia inferior): Plin., Eutr.

2. mesto v Bitiniji: Plin.

Passaro(n) -ōnis, f (Πασσαρών) Pásaron, mesto v Epiru, versko središče epirotskih Molosov: L.

Patara -ōrum, n (τὰ Πάταρα) Pátara (Pátare), primorsko mesto v Likiji s slovečim Apolonovim preročiščem: L., Mel., Plin. — Patare͡us -eos ali -eī, m (Παταρεύς) Pátarec (= Apolon): H. Patarānī -ōrum, m Pataráni, Pátarci, preb. Patare (Patar): Ci. Adj. Pataraeus in Patarēus 3 pátarski: O. — Soobl. Patara -ae, f: Plin., Mel., Serv.

Patavium -iī, n Patávij, Livijevo rojstno mesto v Venetiji (zdaj Padova): L., Suet. — Od tod

1. adj. Patavīnus 3 patavínski, patávijski: municipium Ci. = Patavium, tunicae Mart., volumina Sid. = Livijeva dela.

2. subst.
a) Patavīnī -ōrum, m Patavíni, Patávijci, preb. Patavija: Ci., L., Plin.
b) Patavīnitās -ātis, f patavínitas, patavinitéta = patávijščina, patávijska govorica: taceo de Tuscis et Sabinis et Praenestinis quoque (nam ut eorum sermone utentem Vettium Lucilius insectatur, quem ad modum Pollio reprendit in Livio Patavinitatem) … Q., et in Tito Livio, mirae facundiae viro, putat inesse Pollio Asinius quandam Patavinitatem Q.

Patigran Patígran, mesto v Mediji: Amm.

Patrae -ārum, f (Πάτραι) Pátre, mesto s pristaniščem v Ahaji (zdaj Patras): L., Ci. ep. Od tod adj. Patrēnsis -e pátrski: Ci.; subst. Patrēnsēs -ium, m Patráni, preb. Pater: Ci.

Pēdasa -ōrum, n (Πήδασα) in Pēdasum -ī, n (Πήδασον) Pédaza (Pédaze), Pédaz, mesto v Kariji: L., Plin.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelinna -ae, f (Πέλιννα) Pelína, mesto v Tesaliji: Plin.

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

Pellēnē -ēs, f (Πελλήνη) Peléna, mesto v notranjosti Ahaje: L. — Od tod

1. subst. Pellēnaeī -ōrum, m Pelenájci, Pelénci, preb. Pelene: Plin.

2. adj. Pellēnēnsis -e pelénski, iz Peléne, pri Peléni: ager, Timocrates L.; subst. Pellēnēnsēs -ium, m = Pellēnaeī.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.

penetrālis -e (penetrāre)

1. predirajoč, (s)preletavajoč, prešinjajoč: frigus, ignis Lucr.

2. notranji: O., tecta V., foci Ci., dii (= penates) T., Sen. tr.; prim.: etiam penetrales a poëtis vocantur (sc. Penates) Ci., adytis effert penetralibus ignem V.; od tod subst. penetrāle ali penetral -ālis, n
a) notranjščina, notranji prostori, notranji del, središče, osrednji del (prostorov): prytanēum, id est penetrale urbis; nav. pl.: penetralia regum V. = kraljeve palače, penetralium callidi Amm. ki poznajo notranjost mesta (notranje mesto); pren. notranjost, skrivnost: penetrale cordis et animae Gell., huius loci penetralia aperire Q., penetralia eloquentiae T. (Dial.) ali sapientiae Q.
b) occ. svetišče (poseb. penatov): conditum in penetrali fatale pignus L., adesse penetrali deam T., magna penetralia Apollinis V. Apolonovo svetišče (na Palatinu), p. Vestae V., Capitolini summum penetrale Tonantis Mart.; pren.: penetral philosophiae Macr.; meton. penetrale in penetralia = penati: Sil.; adj. penetrāliter notranje: Ven.

Peraea² -ae, f (Περαία) Perája, mesto v Argolidi, mitilenska kolonija: L.

per-cellō -ere -culī -culsum (per in *cellō2) „docela pretresti“

1. udariti, suniti: alicui genū (s kolenom) femur L., aliquem genū L., cum stipite perculit O.

2. ob tla treščiti, ob tla vreči, podreti, pobiti, potolči, poraziti: Varr., Ter., Col., Amm. idr., plaustrum oneratum Ca. ap. Gell., fulmina domum perculerunt L., hostes L., me stantem perculerunt Ci., cives Martis vis perculit Ci., Buten perculit et harenā extendit V.; preg.: plaustrum perculi H. = vse sem si pokvaril, sodu sem izbil dno.

3. metaf.
a) omajati, zrušiti, uničiti, upropastiti, ugonobiti, pogubiti: imperium N., rem publicam T., indicio p. aliquem T., perculsa est Lacedaemoniorum potentia N., mancipii audacia rem publicam perculisset T.
b) pretresti, prestrašiti, osupiti: perculsus nuntio L., caede S., improvisā interrogatione T.; razvoj pren. pomena pojasnjujejo stavki: quā plagā perculsus non succubuit N. od tega udarca zadet, perculsos hostium fudit Cu., perculsi atque infirmi hostes C., eos pavor in silvas pepulerat L. jih je bil prepodil, vox repens perculit urbem Val. Fl. je udaril v mesto, aliquem ad turpitudinem p. Ap. priganjati, dražiti.

Opomba: Pf. perculsit: Amm.