Franja

laudō -āre -āvī -ātum (laus)

1. (po)hvaliti, proslaviti (proslavljati), (po)velič(ev)ati, hvaleč prizna(va)ti, odobriti (odobravati) (naspr. reprehendere, vituperare, accusare, culpare): laudari a laudato viro Naev. ap. Ci., quam rationem omnes non solum probant, sed etiam laudant Ci., laudantur exquisitissimis verbis legiones Ci., numquam satis laudari poterit philosophia Ci., Agesilaus … laudavit consilium eorum N., l. numen (sc. v pesmih) H., ubi haec severus te palam laudaveram H. ko sem bil pred teboj govoril … tako vzneseno, depositum laudas … pudorem H., prava laudantium sermo Sen. ph. hvalisanje, l. vocem suam, formam pietatem Suet., Cicero in Limone hactenus laudat (sc. Terentium) Suet., laudare aliquem ob ea, ob quae gratias agerem Plin. iun., l. coram in os (= gr. κατὰ στόμα ἐπαινεῖν) Ter. ali l. in faciem Lact. v obraz hvaliti; l. aliquem alicui (koga pred kom) Ter.; okrepljeno: l. aliquem ali aliquid laudibus Pl., Ci. na moč hvaliti, s pohvalami (s (po)hvalo) (po)velič(ev)ati; z in z abl. personae: id maxime in Agrippina laudare, quod (da) Germanici nepotem secum traheret T.; z in z abl. rei (pri čem, zaradi (zastran) česa): in quo tuum consilium nemo potest non maxime laudare Ci. ep., ut ad peiora iuvenes laude ducuntur, ita laudari in malis malent Q.; v pass. z gr. dat. personae: viris laudata est Ci. ep., Lucifer … laudatur Veneri Sil., Germanicus cunctis laudatus T.; pass. laudor z inf.: extinxisse nefas tamen et sumpsisse merentīs laudabor poenas V.; abs.: abi, laudo ali samo laudo Pl., Ter. dobro si opravil! dobro! prav tako!

2. occ.
a) obtožencu da(ja)ti ugodno pričevanje, zagovarjati, braniti ga: Ci. ep., Asc.
b) govoriti komu pogrebni (nagrobni) govor: Plin. iun., quem (sc. P. Africanum) cum supremo eius die Maximus laudaret, gratias egit dis immortalibus, quod … Ci., l. aliquem scripto meo (po mojem osnutku) Ci. ep., aliquem e more pro rostris l. Suet., aliquem pro contione l. Suet., laudatum corpus in foro positum, laudatum corpus sepultum est Aur.
c) pesn. = koga blagrovati, komu zavidati (kaj): agricolam laudat leti iuris peritus H.; z objektnim gen. (zaradi česa): laudabat leti iuvenem Sil.
d) kako zdravilo hvaleč odobravati, priporočati: aliquid ad aliquid Plin., apri … cerebrum contra eas (sc. serpentes) laudatur Plin.

3. koga hvaleč (pohvalno) imenovati, omeniti (omenjati), navesti (navajati): aliquem testem Pl., Cod. I., quem rerum Romanarum auctorem laudare possum religiosissimum Ci., quem enim auctorem de illo (sc. Socrate) locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., laudare significat prisca lingua nominare appellareque; sic auctor laudari dicitur, quod est nominari Gell. — Od tod

1. adj. gerundiv laudandus 3 hvalevreden, vreden slave, vreden vsega priznanja, častivreden, pohvalen: cuius ratio etsi non valuit, tamen magnopere est laudanda V., laudande sol H., scis … istos, ut non laudandos, sic tamen esse iocos O., laudandus et ille, qui tertium consulatum meruit Plin. iun.; z abl.: armis vel rastris laudande Camers Sil.; z gen. (zaradi česa): laudande laborum Sil., vitae laudandus opacae Sil.; subst.: laudanda -ōrum, n hvalevredna dejanja: Plin. iun.

2. adj. pt. pf. laudātus 3 (po)hvaljen, (po)hvalen, hvalevreden, častivreden, (pro)slavljen, vreden slave, slaven, lep, izvrsten: vir l. Ci. ep., l. artes Ci., facies, vultus, pavo, signa O., vox Suet., saccharon laudatius India (sc. fert) Plin., quanto maiora auctioraque sunt, multo etiam tanto laudatiora sunt Gell., quae laudatissima formae dote fuit virgo O., e Caedicio campo laudatissimus (sc. caseus), feniculum laudatissimum, sampsuchum laudatissimum Plin.

laurētum -ī, n (laurus) lovoričje. Kot nom. propr. Laurētum -ī, n Lavrét, Lovoríčje

1. kraj na Aventinu: Varr., Suet. Soobl. Lōrētum -ī, n Lorét: Plin.

2. pokrajina med Populonijo in Kozo ob etrur(ij)ski obali s pristaniščem, imenovanim portus Laurētānus L. (prim. Laurētānus).

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

Laverna -ae, f Lavêrna, boginja (poštenega in nepoštenega) dobička (zato tudi boginja in zaščitnica tatov in sleparjev): Nov. fr., Pl., pulchra Laverna, da mihi fallere, … noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. — Od tod

1. adj. Lavernālis -e lavêrnski: porta Varr., P. F. vrata v Rimu, ob katerih je stal Lavernin žrtvenik.

2. subst. Laverniō (lavernio) -ōnis, m tat: Laverniones fures antiqui dicebant, quod sub tutela deae Lavernae essent P. F.

Lebadīa -ae, f (Λεβάδεια) Lebadéja (zdaj Livadia), staro mesto v Bojotiji ob Helikonu, zahodno od Kopajskega jezera, ki je slovelo po Trofonijevi votlini in preročišču: Ci., L., Gell. — Soobl. Lebadēa -ae, f: Stat.

Lechaeum -ī, n (Λέχαιον) Leháj(on), Korintu podrejeno primorsko mesto s pristaniščem ob Korintskem zalivu: L., Pr. — Soobl. Lechĕae -ārum, f Léheje: Plin., Stat. — Od tod adj. Lechēus 3 léhejski: sinus Lecheus Porph. = Korintski zaliv.

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

lecti-sternium -iī, n (lectus in sternere) pravzaprav pregrinjanje obmiznih blazinjakov, pripravljanje obmiznih ležišč; od tod v obr. jeziku pogostitev bogov, božanska gostija, pri kateri so na blazinjake (lecti) polagali podobe bogov in prednje postavljali jedi: L. To se je v nekaterih svetiščih dogajalo vsak dan (lectisternia diurna L.) ali pa le ob poseb. pomembnih političnih dogodkih. Prve gostije so prirejali triumviri epulones, slednje pa posebne družbe. Lectisternia, ki so jih prirejali na čast boginjam, so imenovali sellisternia: T.; kipov boginj namreč niso postavljali na blazinjake, ampak na stole. Z vsako božansko gostijo je bilo povezano tudi javno prehranjevanje ljudstva.

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

Lēmōnia (-ae) tribus (-ūs) lemónijska tribus (občina), rim. podeželska tribus ob Latinski cesti (via Latina), imenovana po trgu Lemoniju (Lēmōnium -iī, n), ki je bil zunaj Kapenskih vrat (porta Capēna): Ci., P. F.

Lemoviī -ōrum, m Lemóvijci, germ. pleme ob Baltiškem morju, sosedje Rugijcev: T.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

Leōcorion -iī, n (Λεωκόριον) Leokórij, svetišče v Atenah v notranjem Keramejku, zgrajeno na čast Leoidam (Lēoides, po drugih Leontides, Λεοντίδες), trem deviškim hčeram (κόραι) atiškega heroja Leoja (Λέως), ki jih je oče ob kugi žrtvoval za rešitev domovine: Leontidum est delubrium Athenis, quod Leocorion nominatur Ci. (De natura deor. 3, 19, 50).

Leontīnī -ōrum, m (Λεοντῖνοι) Leontíni, prastaro mesto na Siciliji, severozahodno od Sirakuz ob reki Lisu (zdaj Lentini): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Leontīnus 3 (Λεοντῖνος) leontínski: ager Ci. ali campi Sil. žitorodna poljana na severnem delu Leontinov; subst. Leontīnī -ōrum, m Leontínci, preb. Leontinov: Ci.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.