Franja

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

Pactyē -ēs, f (Πακτύη) Páktija, traško mesto ob Propontidi: N., Plin.

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

Pagae -ārum, f (Παγαί) Páge, mesto in pristanišče v Megaridi: Plin. Od tod Pagaeī -ōrum, m (Παγαῖοι) Pagájci, preb. Pag: Plin.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

Palaestē -ēs, f (Παλαιστή) Palájsta, mesto v Epiru v pokrajini Haonija (zdaj Palasta): C. Od tod adj. Palaestīnus 3 palájstski, palajstínski: deae O. (= Furiae), arenae Lucan.

Palantia -ae, f Paláncija, mesto v Tarakonski Hispaniji: Mel.

Palma¹ -ae, f Pálma, mesto na otoku Malorka: Plin., Mel.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.

Paltos -ī, m (Πάλτος) Páltos, mesto v Siriji: Plin., Mel.; v gr. obl.: Ci. ep.

Palumbīnum -ī, n Palumbín, mesto v Samniju: L.

Pandōsia -ae, f (Πανδωσία) Pandózija

1. mesto v Epiru: L., Plin.

2. mesto v Brutiju: L., Iust.

pāniceus 3 (pānis) narejen iz kruha, krušen: milites Panicei Pl. vojaki iz Krušnega sela (šalj. natolcuje na panis in samnitsko mesto Pana), mensae Serv. veliki hlebci.

Panopē¹ -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Panticapeum -i, n (Παντικάπαιον) Pantikapájon, mesto na Kimerijskem Bosporju: Plin., Eutr., Amm. — Od tod Panticapaeenses -ium, m Pantikapáj(on)ci, preb. Pantikapajona: Plin. — Soobl. Panticapaeon: Mel.

Paphos ali Paphus -ī, f (Πάφος) Páfos

1. Pigmalionov sin, ustanovitelj mesta Pafos: O., Hyg.

2. mesto na Cipru s starim Venerinim svetiščem: H., V. — Od tod adi. Paphius 3 (Πάφιος)
a) páfoški, páfijski, cíprski: Venus T., heros (= Pigmalion) O., thyrsi Col. poet. storži pafoške solate, pafoška solata.
b) páfoški, páfijski = Veneri posvečen: myrtus O., columbae Mart.; subst. Paphiē -ēs, f (Παφίη)
a) Páfoška, Pafošanka, Páfijka, Venerin vzdevek: Mart., Aus.
b) pafoška solata: Col. poet.

Parachelōis -idis ali -idos, f (Παραχέλωις) Parahelóida, mesto v Tesaliji: L.

Paraetonium -iī, n (Παραιτόνιον) Parajtónij, obmejno mesto s pristaniščem v egiptovski Libiji (zdaj el Baretone ali Bereck): O., Auct. b. Alx., Fl.; od tod adj. Paraetonius 3 parajtónijski, pesn. = egíptovski, egipčánski: Stat. ali áfriški: Sil.; subst. Paraetonium (Paraetonion) -iī, n neka fina in čista kreda, parajtón(ij)ska belina: Plin., Vitr.