Franja

Vergīnius, poklas. tudi Virgīnius 3 Vergínij(ev), Virgínij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta centurion D. (ali L.) Verginius Decim (ali Lucij) Verginij in njegova hči Verginia -ae, f Vergínija, ki jo je oče na trgu zabodel z nožem, da jo je rešil sramote, ki ji je grozila od decemvira Apija Klavdija: L., Ci., Val. Max., Iuv., Aur.

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

vervēcīnus (vervīcīnus, vulg. verbēcīnus, berbēcīnus) koštrunov, skopčev, starejše bravski: pellis Lamp., caput Arn.; subst. vervēcīna -ae, f (sc. caro) koštrunovina, skopčevina, bravína: Aug., Tert.

vēsīcārius 3 (vēsīca) = vēsīcālis k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: aqua Marc. bolečine v mehurju zdraveča; subst. vēsīcāria -ae, f (sc. herba) bot. „mehurnica“, rastl., ki zdravi bolečine v mehurju (morda volčje jabolko): Plin.

Vettōnēs (Vectōnēs) -um, m (Οὐέττωνες in Οὐέττονες) Vetón(c)i, ibersko pleme, ki je živelo v severozahodni Hispaniji in Luzitaniji: C., L., N., Lucan., Sil., Hier. Od tod subst.

1. Vettonia -ae, f Vetónija, ozemlje Vetonov: Prud.

2. vettonica (pozneje pokvarjeno betonica) -ae, f bot. čistec, starejše bukvica, betonika: Plin.

vetulus 3 (demin. vetus) precej star, postáren (póstaren), postáran, starikav, starovíčen, starejši: Mart. idr., senex Pl., bos (naspr. novellus bos) Varr., equus, arbor Ci., filia Ci. ep., cum isto gladiatore vetulo pugnabat Ci., cornix H., Falernum Cat.; subst.

1. vetulus -ī, m starina, starček, starec, starčè, starejše starín: qualis volo vetulos duo Pl.; šalj.: mi vetule Ci. ep. moj starče.

2. vetula -ae, f starka, večinoma zaničlj. = staruha, babura, (stara) coprnica (naspr. adulescentula): Pl., Mart., Iuv., Hier.

Veturius 3 Vetúrij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. T. Veturius Calvīnus Tit Veturij Kalvin, ki so ga kot konzula Samniti pod vodstvom Gaja Poncija l. 321 zajeli v Kavdijskih soteskah: L.

2. L. Veturius Philo Lucij Veturij Filo(n), ki se je kot podpoveljnik l. 207 odlikoval v bitki ob Metavru, je kot konzul l. 206 poveljeval v bojih proti Hanibalu ter pokoril Lukanijo; pozneje se je pod Scipionovim poveljstvom bojeval v bitki pri Zami in v Rim prinesel poročilo o zmagi: Ci., L.

3. Veturia -ae, f Vetúrija, Koriolanova mati: L. Kot adj.: Veturia tribus L.; Veturia (sc. centuria) iuniorum, seniorum L.

Vīca Pota -ae, f (vincere in potīrī) Víka Póta = Mogočna zmagovalka ali Zmagovalna moč, boginja zmagovitega uspeha, vzdevek boginje Zmage (Victoria): Ci., L.; drugi besedo izpeljujejo iz vīvere in pōtāre; potemtakem bi bila Vīca Pōta (ne Vĭca Pota) boginja vsakdanjega zaslužka, hrane: Sen. ph. — Soobl. Vīcta et Pōtua Víkta in Pótua: Arn.

vicārius 3 (vicis) nadomeščajoč, nadomesten, nadomestilen: Amm. idr., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., anima Sen. rh., mors Hyg., Ps.-Q. (Decl.) ki jo kdo sprejme namesto drugega. Od tod subst.

1. vicārius -iī, m
a) namestnik nasploh: Col. idr., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci. (o nasledniku pri konzulatu), defunctumque laboribus aequali recreat sorte vicarius H.
b) namestnik kakega vojaka: dare vicarios Ci., alicui vicarium expedire L. priskrbeti namestnika, vicarium accipere L.
c) podsuženj, ki ga ima kak suženj (naspr. servus ordinarius): Pl., Mart., Dig. idr., peculia omnium vicariique retinentur Ci., sive vicarius est, qui servo paret H.
d) namestnik, vikarij pretorijskega prefekta (praefectus praetorio) kot upravitelj kake dežele: Africae, Hispaniarum pozni Icti.
e) namestnik, pribóčnik, adjutánt kakega vojaškega poveljnika: Cod. I.
f) zastopnik kake tuje obveze: damni Pap. (Dig.).

2. vicāria -ae, f
a) namestnica: se pro coniuge vicariam dare Sen. ph. žrtvovati se za soproga.
b) namestniško dostojanstvo, vikarijsko dostojanstvo, služba (funkcija) namestnika (vikarija), namestništvo, vikar(ij)stvo: Cod. Th., Amm.

vīcēsimus (vīcēnsimus ali vīcēnsumus, a ne pri Ci. ) in vīgēsimus (vīgēsumus) 3, num. ordinale (vīgintī) dvajseti: Cels., Col., Plin., Gell. idr., annus vicensumus Pl., dies vigesimus Varr., vicesimum iam diem patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci., altero et vicesimo die Ci. ep., intra annum vicesimum C., ab incenso Capitolio illum esse vigesimum annum S., censores vicesimi sexti L., sexto et vicesimo anno N., vicesima legio T., aetatis anno uno et vicesimo, alteri et vicesimo T.; subst. vīcē(n)sima -ae, f (sc. pars) dvajseti del, dvajsetin(k)a
a) žetve: vicesimas vendere L.
b) dvajsetin(k)a = pet odstotkov prvotne kupnine oz. petodstotni davek, plačan ob osvobajanju sužnjev: Ci. ep. idr., vicensima eorum, qui mitterentur L., quando vicesimam absolvisti? Petr. = kdaj si bil osvobojen?. V času cesarjev Klavdija in Nerona je bila ta davščina le štiriodstotna (v času Avgusta samo dvaodstotna): vectigal quoque quintae et vicesimae venalium mancipiorum remissum T.
c) vicensima portorii Ci. petodstotna izvozna in uvozna carina (izvoznina in uvoznina).
d) petodstotni davek od dediščin: Plin. iun.

vīcīnus 3 (vīcus)

1. sosednji, soseden, bližnji, blizu bivajoč: terra O., vicinae silvae H., urbes V., H., legatos circa vicinas gentes misit L., in fundum vicini consulis Ci., vicini furis vidit nuptias Ph., vicinum bellum L. ali vicinus Mars Tib. vojna v soseščini, vicinissime frui Aug. v največji bližini; pesn.: vicina iurgia H. s sosedom; z dat.: Macr. idr., Thessalia, qua est vicina Macedoniae L., sedes vicinae astris V., caelo vicinum liquit Olympum Tib., viae vicina domus fuit O., parti vicinior esset O. Od tod subst.
a) vīcīnus -ī, m sosed: Pl., V. idr., finitimi ac vicini Ci., ne vicini quidem proximi sentiunt Ci., bonus sane vicinus H., omnes vicini (sc. te) oderunt H., vicinus eius mulieris Ci.
b) vīcīna -ae, f soseda: Pl., Ter., Lucan., Q. idr., vicina seni non habilis Lyco H., anus vicina loci O., Fidem in Capitolio vicinam Iovis Ci. (o svetiščih teh dveh božanstev).
c) vīcīnum -ī, n sosedstvo, soseščina, bližina, v pl. sosednji kraji, bližnji kraji, okolica, obližje: in vicino Cels., Sen. ph., Plin. v bližini, e (ex) vicino Col., Plin., sonitu plus quam vicina fatigat O., amnis rigans vicina Plin., vicina Syriae Plin.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, blizu bivajoč, včasih grozeč, preteč: Serv. idr., mors Ph., exitium Eutr., morti vicinus Aug., Hier.; subst.: vicinus eorum temporum Hier.
b) soroden, podoben, skoraj enak: vicinam eius (sc. dicendi facultatis) atque finitumam dialecticorum scientiam assumere Ci. z njo sorodno in stikajočo se, vicinus proximusque diis (sc. homo) Sen. ph., odor vicinus nardo, ferrum molle plumboque vicinius, vocabulum vicinum Plin., quae sunt vicina, cui vicinum est, rebus vicinis uti, vicina virtutibus vitia Q.

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.

viduō -āre -āvī -ātus (viduus)

1. narediti kako žensko vdovo, „ovdoviti“; od tod viduāta -ae, f ovdovela, vdova: Mart. idr., filia … nuper marito Annio Pollione in exsilium pulso viduata T., Agrippina viduata morte Domitii Suet. vdova za Domicijem, coniux viduata taedis Sen. tr. zavržena, odslovljena.

2. metaf. oropati koga, opleniti koga = vzeti komu kaj, spraviti koga ob kaj, izprazniti: viduare penates Stat.; z abl.: Col., Sen. tr., Sil., Mart., Ap. idr., arva numquam viduata pruinis V. nikdar brez slane, viduare civibus urbem V., foliis viduantur orni H.; z gen.: manuum viduata Lucr.; abs.: sedes viduata Sil. prazni (kurulski) sedež (po konzulovi smrti).

viduus 3 (indoev. baza *u̯ei̯dh- odstraniti, ločiti (ločevati); od tod adj. *u̯idhéu̯os ločen (od življenjskega partnerja); prim. skr. vidhúḥ osamel, vidhuraḥ ločen, oddaljen, vidhávā = got. widuwō = stvnem. wituwa = nem. Witwe = sl. vdova = ang. widow; gr. ἠ-ΐϑεος samski, neoženjen; gl. tudi lat. dī-vidō)

1. ločen od soproge, ločena od soproga, brez soproge, brez (svojega) soproga, ovdovel, ovdovela: plures viri sint vidui quam nunc mulieres Pl., Penelopa vidua Pl. ločena od soproga, vdova po živem možu; o živalih: viri caelebs aut vidua nidum non relinquit (sc. columba) Plin.; enalaga: vidua domus O., aula O. brez kraljice, viduae manūs O. vdovske roke; subst. vidua -ae, f vdova: Pl., Sen. tr. idr., cognitor viduarum Ci., quibus equos alerent, viduae attributae L., viduae avarae H.

2. occ. samski, neoženjen, samec, brez soproge (žene), neomožena, neporočena, brez soproga (moža), samka, samica; tudi = brez ljubimca; včasih = samosvoja (ženska): Mart., Dig. idr., cum iuvit viduos rapta Sabina viros O., se rectius viduam et illum caelibem futurum fuisse contendere (= contendebat) quam eum inpari iungi L., viduae cessate puellae O., quidve tibi prodest viduas dormire puellas? Pr., numquam ego hanc viduam cubare sivi Pl. brez ljubimca, vidua cohors Sen. tr. (o Amazonkah), regina gentis vidua Thermodontiae Sen. tr.

3. pesn. metaf. (o stvareh)
a) samoten, prazen, brez ljubimca: noctes, cubile, lectus O., torus Pr.
b) samski, osamljen, prazen, starejše samičen (o trti, ki ni privezana na drevo, in o drevesih, na katera niso privezane trte): ut vidua in nudo vitis quae nascitur arvo Cat., vitem viduas ducit ad arbores H., ut viduum ramum maritet Col., vidua platanus Mart., stratus humi palmes viduas desiderat ulmos Iuv.
c) sploh česa oropan, prazen, brez česa (bivajoč); z abl.: viduus pharetrā … Apollo H., viduae moderantibus alni Stat., solum arboribus (virgultis) viduum, viduus pecudibus ager, pabulationes viduae pecudibus Col., nomina famā vidua Plin., viduus mente Ap.; z gen.: viduum pectus amoris O. srce brez ljubezni, viduus teli Sil.; redkeje s praep. a(b) ali abs.: lacus vidui a lumine Phoebi V., arae viduae Ap. brez ognja.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

vīnāceus (vīnāceius) 3 (vīnum) vinski; od tod subst.

1. vīnācea (vīnācia) -ae, f tropina, starejše mehuníca, meheníca: Varr., Col., Plin.

2. vīnāceus -eī, m
a) pečka, peška (vinske jagode): Ca., Varr., Ci., Col., Plin.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: vinacei uvae Varr. vinske tropine.

3. vīnāceum -eī, n
a) pečka, peška (vinske jagode): Col.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: Col.
c) vīnācia uvarum vinski vrči: Vulg.

vinca-pervinca -ae, pisano tudi narazen vinca (-ae) pervinca -ae, f (vincīre, pervincīre) bot. zimzelen (Vinca minor Linn.): Plin. — Inačici

1. vicapervica.

2. tudi samo pervinca: Ap. h.

vindiciae -ārum, f (vindicāre)

1. prisvojitev, prisvajanje česa, poseb. lastninske pravice (pred sodnikom), pravna zahteva, uveljavljanje kake pravice: non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat Ci., cum vindicias amisisset ipsa libertas Ci.; sploh zahteva, prisvojitev: alicuius vindiciis cedere L.

2. meton. začasno priznanje lastninske pravice ali pravne zahteve. Pri starem pravdnem postopku (ta je bil povezan s posebnimi simbolnimi dejanji; gl. vindicō 2. a) sta pravdajoči se stranki prinesli ali privedli sporno stvar, do katere sta si lastili pravico (vindicias postulare zahtevati priznanje lastninske pravice), pred pretorja; če je šlo za kako zemljišče, so prinesli grudo, ki se je prav tako imenovala vindiciae. Pretor je stvar začasno razsodil, tj. določil je posedovanje sporne zadeve (predmeta) ali osebe eni stranki do časa, ko bi sodišče eni od obeh strank dosodilo (vindicias dare ali dicere secundum alterum eorum prizna(va)ti) začasno posest, pri pravdah za svobodo kake osebe vedno s primernim pristavkom: nemo hic vindicias neque sacra neque numen veretur Luc. ap. Fest., praetores secundum populum vindicias dicunt Ca. ap. Fest. prisojajo ljudstvu (začasno) posest sporne stvari, secundum libertatem postulare vindicias L. zahtevati osvoboditev, vindicias dare secundum libertatem L. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti začasno svobodo, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) začasno za svobodnega (za svobodno), quo (sc. ore) vindiciae nuper ab libertate dictae erant Ci. usta, ki so (bila) … dosodila svobodo, decernere vindicias secundum servitutem L. skleniti proglasiti koga za nesvobodnega, vindicias ab libertate in servitutem dare L. svobodnjaka razglasiti za nesvobodnega.

Opomba: Star. sg. vindicia -ae, f: vindicia, id est correptio manus in re atque in loco praecepti apud praetorem ex duodecim tabulis fiebat Gell., Sulpicius vindiciam ait esse, qua de re controversia est, abeo, quod vindicatur Fest., si vindiciam falsam tulit rei, sine litis Tab. XII ap. Fest. če je po krivem (nezakonito) dobil prisvojeno stvar ali pravdo.

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vīperīnus 3 (vīpera)

1. gadji, kačji: morsus Acc. ap. Ci., nodus H., cruor, sanguis H. (kri strupenih kač so starodavniki imeli za strup), caro Plin., sanies Plin. gadji (kačji) strup; subst. vīperīna -ae, f (sc. herba) gadji ali kačji koren, kačnik, kaček, sicer rastl., imenovana serpentaria: Ap. h.

2. gadast, kačast: chamaeleon implicans se viperinis orbibus Plin.