Franja

Nōrēia -ae, f (Νωρήια) Noréja, glavno mesto Tavriskov v Noriku, znano po bitki, v kateri so Kimbri l. 113 porazili Rimljane (zdaj Neumarkt pri Judenburgu na avstrijskem Štajerskem): C., L. epit., Plin.

Notium -iī, n (Νότιον) Nótion (Nótij), pristaniško mesto in rt pri Kolofonu v Joniji: L., Plin.

Novāria -ae, f Novárija, mesto v severni Italiji (zdaj Novara): Plin., T. Od tod adj. Novāriēnsis -e novárijski: Plin., Suet.

Noviodūnum -ī, n Noviodún, kelt. mestno ime,

1. mesto Svesionov ob Ezni (Aisne), pozneje Augusta Suessionum (zdaj Soissons): C.

2. mesto Biturigov Kubov (zdaj Nouan pri Orleanu): C.

3. mesto Hedučanov (zdaj Nevers): C.

Noviomagus (po drugih Novomagus, Nivomagus) -ī, f Noviómag (Novómag, Nivómag), mesto Treverov ob cesti iz Augusta Treverorum v Confluentes (zdaj Neumagen): Aus.

noxa -ae, f (nocēre; prim. necō)

I. škoda, ki jo kdo dela ali trpi, kvar: noxam pecuniā luere L., noxae esse alicui S., Suet. v škodo biti komu, škoditi komu, si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxae (po novejših izdajah noxiae) fore L., si domos abire, publica fide accepta nihil eam rem noxae (po novejših izdajah noxiae) futuram L., reo esse noxae T., sine ulla noxa Cels. brez sleherne škode, sine ullius noxa T. ne da bi bil kdo poškodovan, sine ullius urbis noxa L. ne da bi kako mesto (u)trpelo škodo, sine noxa Suet. brez škode, brez nesreče, minore noxa Plin., in noxam publicam conspirare Amm., noxam capere, concipere, contrahere Col. škodo trpeti, biti oškodovan; v pl.: tristes pellere a foribus noxas O., citra vulnerum noxas Amm.; occ. škodljivost = nagnjenost k škodovanju: Diomeden dispensatorem … maluit timiditatis arguere quam noxae Suet. —

II. meton.

1. = kar škoduje
a) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxa esse Ter., L. kriv biti (česa), in aliqua noxa (po drugih noxia) comprehendi C., unius ob noxam … Aiacis Oilei V., n. capitalis L., avertendo noxam ab coacta in auctorem delicti L., sine noxam, cuius arguimur, nos purgare L., noxae conscius, noxae reus, noxae damnatus L., eiusdem noxae participes Cu. sokrivci, noxam merere L. ali admittere Q. ali committere Dig. zagrešiti kaj, pregrešiti se, nakopati si krivdo, si servus noxam nocuit Tab. XII če je kaj zagrešil, noxae conscientia T. vzajemna zavest krivde, noxae admonere Suet., ob quam noxam Iust., noxae appellatione omne delictum continetur G.; v pl.: quem noxarum conscientia stimulabat Amm.
b) konkr. škodujoči predmet, córpus delícti (kórpus delíkti) = kaznivo dejanje zadevajoča stvar, stvar, ki se tiče hudodelstva, dokaz(ilo): noxam dedere, noxae deditio Icti.; tudi o osebi = zločinec: noxa est corpus, quod nocuit, id est servus Iustin. Inst.

2. occ. kazen: dēdī noxae inimico L. v kazen, noxae tibi deditus hostis O., noxae dedere Dig., Amm., non noxae eximitur Q. Fabius L., noxā liberari, noxā pecuniāque exsolvi L., vacare omni noxā Cels., noxam merere Petr., orbem noxā solvere Dig., noxae accipere aliquem Amm. v kazen.

Nūceria -ae, f Nucêrija

1. mesto v Kampaniji ob Sarnu z vzdevkom Abfaterna (zdaj Nocera); njegovo pristanišče so bili Pompeji: Ci., L., Plin., Sil. Od tod adj. Nūcerīnus 3 nucêrijski: ager L., Plin., episcopus Paul. Nol. (ki meri Nŭcĕrīnus); subst. pl. Nūcerīnī -ōrum, m Nucêrijci, preb. Nucerije: L.

2. mesto v Umbriji (zdaj Nocera); njegovi preb. Nucerini Favonienses in Camellani: Plin.

Nucrae -ārum, f Núkre, mesto v Samniju: Sil.

Numāna -ae, f Numána, mesto ob picenski obali jugovzhodno od Ankone (zdaj razvaline, imenovane Umana distrutta): Mel., Plin., Sil.

Numantia -ae, f Numáncija, mesto v Tarakonski Hispaniji ob virih reke Durij (Durius), l. 133 jo je oblegal in razdejal Scipion Afričan mlajši: Ci., H. idr. Od tod adj. Numantīnus 3 numáncijski, numantínski: foedus Ci., bellum Ci. ep., S., avi Pr., urbs O.; kot vzdevek Numantīnus -ī, m Numantínec, zmagoslavni vzdevek Publija Kornelija Scipiona Afričana mlajšega: Ap., L. epit., Macr.; subst. Numantīnī -ōrum, m Numantín(c)i, preb. Numancije: Corn., L. epit., Plin., Iuv.

Numistrō -ōnis, m Númistron, mesto v severni Lukaniji ob meji z Apulijo: L., Front. Od tod preb. Numistrānī (Numestrānī) -ōrum, m Numistráni (Numestráni): Plin.

Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.

2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.

3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T. —

II. subst.

1. nūntius -iī, m
a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem … “, inquit … Val. Fl.
b) abstr.
a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.

Nursia -ae, f Núrsija, mesto na severnem Sabinskem (zdaj Norcia): L., Suet., Fest., frigida V., habitata pruinis Sil. Od tod adj. Nursīnus 3 núrsijski: Ci., duritia Fr., rapa Col., Plin., ager Plin., pilae (repe) Mart.; subst. Nursīnī -ōrum, m Núrsijci, Nursíni, preb. Nursije: L., Plin., Suet.

Nymphaeum² -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

4. mesto v Armeniji: Plin.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

Obba² -ae, f óba, punsko mesto pri Kartagini: L.

obsidiō -ōnis, f (obsidēre)

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Enn. ap. Fest., Q., Lucan., Aur. idr., urbem obsidione claudere N. ali cingere V., Iust., premere V., L., urbes partim vi, partim obsidione cepit Ci., obsidio deinde per paucos dies magis quam oppugnatio (naskakovanje) fuit L., obsidionem relinquere C. = ab obsidione recedere Iust., Cyzicum obsidione liberavit N. ali Capuae obsidionem liberare L. mesto rešiti obleganja; occ. obsedno stanje: in obsidione Athenas tenuerunt N., (sc. praesidio pulso) patriam obsidione liberarunt N.

2. metaf. ujetništvo: filium obsidione Amphipolitanā liberare Iust., in haec nostra castra ex istā obsidione transire Iust., Demetrius obsidione Parthorum liberatus Iust.
b) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: Iuv., Plin. iun., rem publicam obsidone liberare, Italiam obsidione liberare Ci.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.