Franja

aeditimus, gl. aeditumus.

aeditua -ae, f (aedituus) svetiščna čuvajka, nadzornica: Tert.; pren. služabnica = častilka: magnae Dianae It.

aedituālis -e (aedituus -tua) svetiščnemu čuvaju ali čuvajki pripadajoč: Tert.

aedituēns -entis, m (aedēs in tuērī) svetiščni čuvaj, svetiščar: Lucr.

aeditumor (aeditimor) -ārī (aeditumus, aeditimus) svetiščni čuvaj biti: Pomp. ap. Gell.

aeditumus (aeditimus) -ī, m (iz aedēs in obrazila, ki označuje pripadnost čemu; prim.: finitimus [-turnus], maritimus [-tumus]) svetiščni čuvar, nadzornik, paznik: Varr., Ci. idr.; pren. sploh čuvaj: comprehendi ab aeditumis fori tamquam fures Aug.

aedituor -ārī (aedituus) svetiščni čuvaj biti: Pomp. ap. Non.

aedituus -ī, m (mlajša, po ljudski etimologiji na aedēs in tuērī naslonjena in ljudski govorici ljubša oblika za aeditumus [gl. to geslo]; od Livija naprej se je ta oblika udomačila tudi v knjižnem jeziku): Pl., L. idr., aedituus a tuendo sacras aedes Varr., fores aedis effringunt; aeditui custodesque mature sentiunt Ci.; pesn. pren.: cognoscere, qualīs aedituos habeat ... virtus H. čuvarje v svojem svetišču (= proslavljajoče pesnike).

aēdōn -onis, f (gr. ἀηδών pevka) slavčica, le pesn. in z mitičnim namigom na Pandarejevo v slavčico spremenjeno hčer: Sen. tr., Petr. Od tod adj. aēdonius 3 (ἀηδόνιος) slavčji: vox Lact.

Aeduēs, gl. Aeduī.

Aeduī (Haeduī) -ōrum, m Hedučani, mogočno kelt. ljudstvo med Ararom in Ligerom, zavezniki Rimljanov že pred prihodom J. Cezarja, ki jim je vrnil prejšnjo veljavo in jim po vstaji prizanesel; njihovo glavno mesto je bilo Bibracte: Ci. ep., C., L. idr. Sg. Aeduus (Haeduus) -ī, m Hedučan: Diviciacus Aeduus C. Kot adj. Aeduus (Haeduus) 3 hedučanski: civitas Aedua C. — Soobl. Aeduēs (pl.): Aus.

aedus, gl. haedus.

Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod

1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.

2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja.

Aefula -ae, f: L., H., ali Aefulum -ī, n: Vell. Efula, Eful, visoko v Ekvovskem pogorju (v Laciju) severno od Preneste ležeče mesto. Od tod adj. Aefulānus (Aefolānus) 3 efulski (efolski): arx L.; subst. Aefulānī -ōrum, m Efulci, preb. Efule: Plin.

Aega -ae, f (Αἴγη) Ajga, oienova hči: HYG.

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

Aegaeōn -ōnis, acc. -ōna, m (Αἰγαίων) Ajgajon = Briareus (prim.: ὅν Βριάρεων καλέουσι θεοί, ἄνδρες δέ τε πάντες Αἰγαίωνα Hom.): V. (ki ga prišteva h Gigantom), Stat. (z gen. Aegaeŏnis), Ci. (z dat. Aegaeŏnī), O. (ki ga kot Neptunovega zeta prišteva k bogovom morja); met. = Egej, Egejsko morje: Stat. (z dat. Aegaeōni).

Aegaeus 3 (Αἰγαῖος) egejski = h gr. Arhipelagu, k Egejskemu morju spadajoč: Neptunus Aegaeus V. ali Aeg. Nereus Stat. (ker bivata v Egej. morju), aquae O., undae Tib., tumultus H. nevihta na Egeju, Aegaeum mare: Ci., L. idr. Egej, Arhipelag = Aeg. fretum Pac. ap. Varr. = Aeg. aequor O. = Aeg. pelagus Varr., Hyg., Mel., Plin., ali samo Aegaeum -ī, n: Plin., Boreae eum spiritus alto insonat Aegaeo V., otium divos rogat in patenti prensus Aegaeo H. — Po napačnem izvajanju iz αἴξ (koza) ali iz Aege͡us ali Aegē pisano tudi: Aegēum fretum Pac. ap. Varr., Aegēum pelagus: Varr., Hyg., Plin., Aegēum mare: P. F.

Aegan, gl. Aegōn.

Aegātēs -ium, f (s subst. insulae ali brez njega) trije Ajgatski otoki na zahodu Sicilije: Aegūsa, Hiera in Phorbantia; pri teh otokih se je l. 241 bila pomorska bitka, ki je odločila prvo punsko vojno: insulae Aegates N., L., samo Aegates Sil. — Soobl. Aegātae -ārum, f Mel., Fl.