Franja

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

prehēnsō (prēnsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k prehendere)

1. prijemati, grabiti, segati (sezati) po čem, za čim: manūs L., manu bracchia H., fastigia dextris V., prensat forcipe ferrum V., prensantes effugit umbra manūs O. po njej segajoče.

2. occ.
a) prijemati koga (da bi z njim govoril ali ga kaj prosil): veteranos L., arma, genua, vestigia prensando T.
b) (v roko komu segaje) prositi (poganjati se, prizadevati si, gnati se, truditi se, potegovati se, „lobirati“) pri kom za kako službo: circumire et prehensare patres L., prensat unus Galba Ci. (za konzulat).

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

Procrūstēs -ae, m (Προκρούστης „Natezalec, Nategovalec“) Prokrúst, vzdevek atiškega razbojnika Damasta ali Polipemona, ki je ujete popotnike na mučilni postelji nategoval, če so bili prekratki, in jih obsekaval, če so bili predolgi; ubil ga je Tezej: O., Sen. ph., Hyg.

Proetus -ī, m (Προῖτος) Prójt, kralj v Tirinsu (Tirintu), Akrizijev brat, ki ga je Perzej spremenil v kamen: O. Od tod Proetis -idis, f Prójtida (Projtída) = Prójtova hči, pl. Proetides Prójtide (Projtíde) = Prójtove hčere, ki so si v svoji blaznosti (z njo jih je kaznovala Junona zaradi nihove ošabnosti) domišljale, da so krave: V., O., Plin.

prognōsticus 3 (gr. προγνωστικός) k predspoznavi (vnaprejšnjemu spoznanju (vedenju), vnaprejšnji ugotovitvi) sodeč, za predspoznavo (vnaprejšnje spoznanje (vedenje), vnaprejšnjo ugotovitev) pripraven, prognóstičen: praevisio Isid.; subst. prognōstica -ōrum, n vremenska znamenja: Ci., Q. (naslov Aratovega dela, ki ga je Ci. prevedel v latinščino).

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

prō-pōnō -ere -posuī -positum

1. javno, spredaj, pred koga, kaj postaviti (postavljati), izpostaviti (izpostavljati), predložiti (predlagati): vexillum C., signum pugnae L., pugnae honorem V., praemium Ci. idr., decem tabulas L., sacra in album elata in publico L., ora oculis Ci. (po)kazati; occ.
a) javno nabiti, objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): fastos populo, legem in publicum Ci., edictum C., L., Suet., libellum Suet., auctionem Suet. napovedati, napraviti, epistulam Ci.
b) naprodaj (v prodajo) postaviti (postavljati), naprodaj imeti, prodajati: Iuv. idr., aliquid venale Ci., Suet., libellos Ci., neque proponi cereus (kot voščeno doprsje, kot voščen doprsni kip) opto H.; od tod: mulier omnibus proposita Ci. vsem naprodaj, vsem ponujena; abs.: proponere in nundinis Vulg.

2. metaf.
a) pripovedovati, predavati, opis(ov)ati, razložiti (razlagati), (na)povedati: rem gestam, sua merita, consilia C., de Galliae moribus C., viros notissimos Ci. omeniti, navesti, id, quod constat, nudum proponere L., quod antea tacuerat C., quae proposueram Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae ipse intelligat, quae civitas queratur C., proponat, quid dicturus sit Ci.; z ACI = trditi: Cels.
b) naznaniti (naznanjati), obljubiti (obljubljati), obetati, določiti (določati), ponuditi (ponujati), (za)pretiti: praemia (alicui) Ci., C., N., munus Suet., millies sestertium gratuitum in trienii tempus Suet. na posodo ponuditi, mortem natura omnibus proposuit Ci., poenam improbis, iniurias Ci.; v pass. = biti na (v) dogledu: proposita invidia, morte Ci.; occ. α) predložiti (predlagati) kako snov v odgovor ali razpravo, zastaviti (zastavljati), da(ja)ti (npr. kako nalogo), poveriti (poverjati), naložiti (nalagati): nihil erat propositum ad scribendum Ci. ep. od tebe nisem dobil snovi, da bi o njej pisal, nisem imel (ni bilo) kaj pisati, sic est propositum, de quo disputaremus Ci., proponere quaestionem N., aenigma Vulg., his quasi themata Lamp. β) dati na voljo, dati na izbiro: cum ex altera parte proposita haec sint Ci., si condicio proponitur C. γ) (na)svetovati, predpisati, zapisati (o zdravniku): remedia morbo N.
c) (v duhu) predstaviti (predstavljati) si, postaviti (postavljati) si pred oči, predočiti (predočati) si, domisliti se, domišljati si, zamisliti (zamišljati) si: sibi reges, metum Ci., vitam Sullae ante oculos vestros proponite Ci., vim fortunae animo L. motriti, premišljati, immanes beluas Sen. rh., sibi spem C. nadejati se, upati, neque sibi ullam spem victoriae propositam habere Auct. b. Alx. niti se ne kakor koli zanašati na zmago, hoc sibi solacii, quod … C. se tolažiti s tem, da … , tali condicione propositā C. ob takih razmerah, v takem položaju; tudi = postaviti (postavljati) pred oči, predočiti (predočati) komu drugemu: utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., exemplar tam mihi quam tibi ad imitandum propositum Ci. je pred očmi; pass. proponi pogosto = čakati koga: Ci.
d) zavzeti se, vtepsti (vtepati) si v glavo, vbi(ja)ti si v glavo, (na)kaniti (se), nameniti (namenjati) se, skleniti, odločiti se: erat iter a proposito (od nakanjene, od nameravane) diversum C., quod animo proposueram Ci. kar sem si bil prihranil za konec, quem de propositā sententiā nulla contumelia possit depellere Ci. od mnenja, ki si ga je bil ustvaril (vtepel v glavo, ki si ga je bil zastavil), etsi seiunctum est re propositā N. ni v skladu z zamišljenim; s finalnim stavkom: cum mihi initio proposuissem, ut animos … iudicum commoverem Ci., his idem propositum fuit quod regibus, ut ne quā re egerent, ne cui parerent, libertate uterentur Ci.; z inf.: Vell., Suet., nisi proposuissem omnes angulos tecum epistola circumire Plin. iun.; poseb. alicui propositum est ali samo propositum est z inf. zavzeti se za kaj, zamisliti si kaj, skleniti, odločiti se, nameniti se, (na)kaniti (se), nakana (namera, namen, smoter) koga biti: mihi propositum est ostendere consilia Sestii Ci., nec mihi causas aequare propositum est L., est enim propositum colligere eos, qui … Ci., si tamquam inimicum et hostem insectari propositum est L.; tako tudi: unum illud propositum habebat, continere in amicitia civitates Hirt. zatrdno je bil sklenil samo to, je bil težil samo za tem edinim smotrom (ciljem) = imel je samo en cilj: …
e) predpostaviti (predpostavljati), postaviti (postavljati) za (kot) premiso (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: cum proponimus Ci. — Od tod

I. adj. pt. pf. prōpositus 3

1. izpostavljen, priložen: bello L., telis fortunae Ci., oppida Romanis proposita ad copiam commeatus praedamque tollendam C.

2. preteč, grozeč: vitae periculum Ci. —

II. subst. pt. pf. prōpositum -ī, n

1. nakana, namen, namera, smoter, cilj, sklep: Ph., Sen. ph. idr., habere C., tenere C., N. držati se, assequi Ci., peragere H., destituere, mutare O., a proposito deterreri Ci. ali averti L., victor propositi H., vir proposito sanctissimus Vell. najčistejših namenov, quo proposito Vell. ali hoc proposito, ut … Sen. rh. s tem namenom.

2. occ.
a) načelo, načrt, vodilo (osnova) življenja: Iust., Iuv., Sen. ph., Vell. idr., tenax propositi vir H., mutare propositum Ph.
b) predmet (govora, razprave), stav, glavna misel (stvar, tema(tika)), osnovni (glavni, osrednji) predmet, rek: ad propositum venire N., ad propositum reverti Ci. ali redire Ci., Cels., proposito haerere H., a proposito aberrare, declinare, egredi Ci., testatur haec fabella propositum meum Ph.
c) splošna razprava, splošno premišljevanje, splošno razmišljanje o kakem predmetu (= gr. ϑέσις, naspr. causa, gr. υπόϑεσις): Ci.
d) (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Sen. ph., Cass.

propylaea -ōrum, n (gr. τὰ προπύλαια „preddvor(je), preddverje“) propiléje, krasno marmorno stopnišče, ki ga je dal Perikles zgraditi ob zahodni strani Akropole; vodilo je do stavbe s petimi vrati, dohodi na akropolsko planoto s Paladinima svetiščema (Partenon in Erehtejon): Phalereus Demetrius qui Periclem principem Graeciae vituperat, quod tantam pecuniam in praeclara illa propylaea coniecerit Ci., aut theatrum, gymnasia, porticus, aut propylaea nobilia aut arx aut admiranda opera Phidiae Ci., at illo dicente mandatu se civitatis propylaea Minervae, quae sunt ianuae arcis, aedificasse consumptaque in id opus ingenti pecunia Ci. — Eden od teh dohodov je propylon -ī, n (gr. προπύλον): cum Athenis celeberrimo loco Minervae delubri propylon pingeret Plin., non postferuntur et Charites in propylo Atheniensium, quas Socrates fecit Plin.

prō-ripiō -ere -ripuī -reptum (prō in rapere)

1. iztrgati in privleči, siloma (s silo) potegniti iz(med) koga, česa: repente hominem proripi iussit Ci., proripere pedes O. pridirjati, priskak(lj)ati iz česa; metaf.: ne virilis cultus (sc. Achillem) in caedem proriperet H. da bi ga ne vabila v bitko.

2. refl. se proripere priteči, pridirjati iz česa, steči, oddirjati, planiti: Sen. ph., Ap. idr., se subito proripiunt C.; z abl.: Suet., Val. Fl. idr., se domo L., se portā foras C.; s praep.: se ex curiā Ci., S., se e manibus sacrificantium L. se iztrgati, se a vestibulo templi L., se in publicum L., se in proximam silvam Suet.; z dat.: se custodibus T. ubežati stražnikom; pesn.: quae libido non se proripiet? Ci. ne bo izbruhnila?

Prūsiās -ae, m Prúzias (Prúzija), kralj v Bitiniji, ki je sprejel bežečega Hanibala, a ga pozneje hotel izročiti Rimljanom: Ci., L., N., Iust., Val. Max. — Soobl. Prūsia -ae, m: L. — Od tod adj. Prūsiacus 3 Prúzijev: orae Sil. Pruzijevega kraljestva; patron. Prūsiadēs -ae, m Pruziád = Pruzijev potomec: „quia Romanis“ inquit „me Prusiades tradere volebat“ Varr. ap. Non.

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

pugillāris -e (pugillus) ki ga je (kar je) mogoče objeti s pestjo, velik kakor (kot) pest, pesten: testiculi Iuv. (ki meri pūgillārēs), tabulae Amm., cerae Prud.; subst. pugillārēs -ium, m (sc. libelli ali codicilli) pisalna tablica, pisalna deščica: Sen. ph., Plin., Plin. iun., Mart., Suet. = pugillāria -ium, n: Cat., Gell. = pugillar -āris, n: Aus. = pugillāris -is, m: Vulg.

pūgiō -ōnis, m (pungere)

1. bodalo, stilét, nož, bodák, ost: T., Auct. b. Alx., Suet. idr., pugio dictus, quod eo punctim pugnatur Fest., Caesare interfecto cruentum extollens M. Brutus pugionem Ci., tectum pugionem expedire conatus S.; kot znamenje oblasti nad življenjem in smrtjo so ga v cesarskem obdobju nosili
a) cesarji: Suet., pugionem velut ius necis vitaeque civium reddebat (sc. Vitellius) T.
b) pretorijanski prefekt: praefectus praetorio Aur.
c) vojaški nadpoveljniki (vrhovni poveljniki) in stotniki: T., Mart., Val. Max.: od tod a pugione Lamp. bodalonosec.

2. neki Kaligulov spis, menda spisek oseb, ki jih je Kaligula proskribiral: Suet.

3. metaf.: plumbeus pugio Ci. ali plumbei pugiones Aug. svinčeno bodalo = slab(i) dokaz(i).

pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)

1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).

2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.