Franja

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

āversābilis -e (āversārī) od česar se mora človek obrniti = ostuden, oduren, gnusen: scelus Lucr., foeditas Arn.

āversiō -ōnis, f (āvertere)

1. obrat nazaj, le v adv. zvezah:
a) ex aversione odzadaj, za hrbtom: ex aversione aliquem iugulare Auct. b. Hisp.
b) per aversionem ali aversione npr. emere, vendere, locare Icti. „vstran obrnjeno“, t.j. brez natančnejšega razpravljanja, povprek, vsevprek, pomešano.

2. pren.
a) ogovor ali apostrofa (ἀποστροφή obračanje) = govorna podoba pri ret. (kadar govornik poslušalca odvrača od predmeta, o katerem se razpravlja): Q.
b) odpad, nepokorščina: aversio a religione priorum Arn., a divina religione, a cultu divinae religionis Aug., sanabo aversiones vestras Vulg.
c) mrzenje, mržnja, gnus: aversionibus stomachorum laborare Arn.

āversor, starejše āvorsor, -ārī -ātus sum (intens. glag. āvertere)

1. obrniti (obračati) se (stran); abs.: noli avorsari Pl., aversari (tudi adversari) advocat et iam vix ferre posse Ci.; z acc.: extemplo filium aversatus L. se je obrnil proč od sina, aversari aspectum alicuius T. ob pogledu na koga obrniti se stran.

2. pren. obrniti (obračati) se od koga ali česa = koga ali kaj zavrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), braniti se česa, zavreči, zametovati, zaničevati, mrziti, prezirati: regem S. fr., principes Syracusanorum, preces L., adflictum non aversatus amicum O., aversari petentes, honorem, crimen O., Iovem, scelus, facinus, imperium Cu., aliquid voltu Q., dicentem, sua facinora, sermonem T., latum clavum, adulationes Suet.; z dvojnim acc. = ne pripozna(va)ti koga za kaj: aliquem ut parricidam liberûm L., Philippum patrem Cu.; z inf. = braniti se: proelium facere Auct. b. Hisp.

averta -ae, f (izpos. ἀορτή) večja usnjena torba, oprta, oprtnik, naramnica: Acr., Cod. Th., Cod. I. Od tod avertārius -iī, m (sc. equus) konj, ki nosi oprto = tovorni konj, pratežni konj: Cod. Th.

avia¹ -ae, f (avus) babica, stara mati: Pl., Ci., Icti., anus avia Cu.; met.: veteres aviae Pers. predsodki, katerih se človek navzame od babic, ukoreninjeni babiški predsodki.

aviārius 3 (avis) ptičji: rete Varr. Od tod subst.

1. aviārius -iī, m ptičji strežnik: Col.

2. aviārium -iī, n
a) ptičnica, ptičnik: Varr., Ci. ep., Col., Plin.
b) ptičje bivališče, pasišče, vališče: rubent aviaria bacis V.

avītus 3 (avus)

1. dedovski (= od deda ali prednikov prejet), pogosto = prastar: meus paternus avitusque fundus, bona paterna et avita, paternae et avitae possessiones, res patrita et avita Ci., avitus fundus H., ager Sen. ph., avitum regnum Ci., L., avitus ac patritus mos Varr. ap. Non., patrita atque avita philosophia Ci.; occ. babičin (= od babice prejet): Troia H., ager Suet. babičino, dedno zemljišče.

2. pren. podedovan, deden: solium V., O., divitiae Cat., malum L., virtus V., sanguis Pr., nobilitas T., spes Plin.; o živalih: fortitudo (oslov) Col., color (oslov in ovac) Col. — Kot priimek Avitus -i, m Avit, npr. A. Cluentius Avitus Avel Kluencij Avit: Ci.

āvocātiō -ōnis, f (āvocāre)

1. odvračanje: a cogitanda molestia Ci. od misli na...

2. occ.
a) moteče razvedrilo: Sen. ph.
b) razveseljujoče razvedrilo, zabava: Iust.

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

āvolō -āre -āvī -ātum

1. odleteti (odletati): Suet., Icti., sublime avolans (aquila) Ci., isque (ales equus) per aetherias me tollens avolat umbras Cat., ex oculis et manibus infelicissimae coniugis tacitus avolavit (Amor) Ap.

2. pren. odhiteti, pobegniti, ubežati: experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep., velut avium examina ad crepitum primum missilium avolavere L., citatis equis avolant Romam L., avolat ipse... conversisque fugax aufertur habenis V., avolat voluptas Ci. hitro mine; evfem.: hinc avolare Ci. od tod odhiteti, oditi = umreti.

āvulsiō, star. āvolsiō, -ōnis, f (āvellere)

1. odtrg(ov)anje; od tod met. hort. odtrgane veje: Plin.

2. pren. odtrg, prisilna ločitev (ki jo povzroči smrt): de uxore, de liberis... tristis avulsio Cypr.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

āzāniae nucēs (ἀζάνειν [po]sušiti) predolgo na drevesu ostale pinele, ki se zato same od sebe platijo: Plin.

Azōtos (Azotus) -ī, f (Ἄζωτος) Azot (svetopisemski Ašdod, zdaj Esdud), palestinsko mesto: Mel., Plin., Vulg. Od tod adj.

1. Azōtius 3 azotski, iz Azota: Vulg.; subst. Azōtiī -ōrum, m Azotci, Azočani, preb. Azota: Vulg.

2. Azōtis -tidis, acc. pl. -tidas, f azotska, iz Azota: uxores Vulg.; adv. Azōticē azotsko: Vulg.

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

bacalūsiae -ārum, f najbrž neke vrste slaščica; od tod preg.: postquam omnes bacalusias consumpsi Petr. potem ko sem na vse načine zaman ugibal.

Bacchēus 3 (Βακχεῖος) Bakhov, bakhovski, bakhantski: sacra O., ululatus O. vpitje bakhantk, cultor Stat., sanguis Stat. od bakhantk prelita kri. — Soobl. (pesn.) Bacchēïus 3 (Βακχήϊος): dona V. = vino.