Franja

Nagara -ae, f (Νάγαρα) Nágara, mesto v Srečni Arabiji: Amm.

Nagia -ae, f Nágija, mesto v Srečni Arabiji: Plin.

Nagidos -ī, f Nágid, mesto v Kilikiji: Mel.

Naissus -ī, m Naís, mesto v Zgornji Meziji (Moesia Superior), zdaj Niš: Amm.

Napocēnsis -e (Napoca Napoka, mesto v Dakiji) nápoški: colonia Dig.

Naraggara -ae, f Narágara, mesto v Numidiji: L.

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.

Narōna -ae, f Naróna, mesto v Dalmaciji: Ci. ep., Mel., Plin.

Nārycum -ī, n (Ναρύκιον, Νᾶρυξ, Ναρύκα, Ναρύκη) Nárik (Naríkij, Náriks, Nárika) mesto ozolskih Lokrov ob Evbojskem prelivu, ki so v italskem Brutiju ustanovili naselbino, mesto Lokre (Locri): Plin. Od tod adj. Nārycius 3 (Ναρύκιος) náriški = lókrski, lókrijski: heros (= Aiax Oileus, rojen v grških Lokrih) O., Lelex O., Narycia (sc. urbs) O. nariško mesto, Narik = lokrovsko mesto = Lokri v Brutiju, Narycii Locri V. nariški Lokri (= preb. Narika), Narycia pix V., Col., Plin. lokrovska smola (= smola iz brutijskih Lokrov).

Naucratis -is, acc. -im, f (Ναύκρατις) Návkratis, mesto v Egiptu: Plin. Od tod adj. Naucratīcus 3 (Ναυκρατικός) návkratski, navkrátiški: ostium (= Nilov kanopski rokav) Plin. Naucratītēs -ae, m (Ναυκρατίτης) návkratski, navkrátiški: nomos Plin.

Naupactus (Naupactos) -ī, f (Ναύπακτος) Navpákt, pomembno utrjeno mesto s pristaniščem v ozolski Lokridi ob Korintskem zalivu, dolgo časa last Ajtolcev (novogr. Epaktos, it. Lepanto): Ci., C., L., Mel., Plin. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo Naupactos). Od tod adj. Naupactōus 3 navpáktski, iz Navpákta: Achelous O.

Nauportus -ī, Navpórt

1. f mesto v Zgornji Panoniji (zdaj Vrhnika): Vell., T.

2. m reka pri mestu Navport, Savin pritok (zdaj Ljubljanica): Plin.

Naustathmos (Naustathmus) -ī, m (Ναύσταϑμος) Navstátmos

1. pristanišče pri Fokaji (Phocaea) v Joniji: L.

2. pristan v Kirenajki, severovzhodno od Kirene na vzhodni obali istoimen(sk)ega rta: Mel.

3. pristaniško mesto na Siciliji med Sirakuzami in reko Helor: Plin.

Nautaca -ōrum, n (Ναύτακα) Návtaka (Návtake), mesto ali pokrajina v Sogdiani ob reki Oks, povezano z vojaškimi pohodi Aleksandra Velikega v letih 329—327: Cu.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

Neandros -i, f (Νέανδρος) Neánder, mesto v Troadi: Plin.

Neē -ēs, f in Nea -ae, f (Νέα) Néa, mesto v Troadi: Plin.