Franja

Nymphidius -ii, m Nimfídij

1. Nyphidius Lupus Nimfidij Lupus, Plinijev vojaški svetovalec v Bitiniji: Plin. iun.

2. Nymphidius Lupus Nimfidij Lupus, sin prejšnjega, prefekt kohorte, ki ga je Plinij priporočil Trajanu: Plin. iun.

3. C. Nyphidius Sabinus Gaj Nimfidij Sabin, sin osvobojenke Nimfidije in nekega gladiatorja, l. 65 praefectus praetorio; ubili so ga pretorijanci: T., Suet.

ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.

ob-litēscō -ere -lituī (ob in latesco) skri(va)ti se: in rimis l. Varr., a nostro aspectu Ci. (o planetih, premičnicah), erigensque cursum suum oblituit Sen. ph., qui velut timidum atque iners animal metu oblituit Sen. ph.

obstrigillō (obstringillō) -āre (obstringere)

1. na poti (v napoto) biti, napoto delati, na(s)proti stati, ovirati: Isid., restitant occurrunt obstant obstringillant obagitant Enn. ap. Non., nunc enim multa obstrigillant et aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph., lex neque innocenti propter simultatem obstrigillat neque nocenti propter amicitiam ignoscit Varr.

2. postaviti (postavljati) se na(s)proti = opravljati, ob(i)rati, (po)grajati: suscipit Stolo, tu, inquit, invides tanto scriptori et obstrigil[l]andi causa figlinas reprehendis Varr.

Occius -iī, m Ókcij, rim. nom. propr. Znan je Q. Occius Kvint Okcij, legat konzula Kvinta Kajkilija Metela Makedonskega v Hispaniji l. 143: L. epit., Val. Max.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

odor (stlat. odōs) -ōris, m (prim. gr. ὀσ-μή duh, ὄζω [iz *ὄδi̯ω, pf. ὄδ-ωδα] dišim, lat. ol-eō, ol-faciō (s sab. l = d nam. *od-eō, *od-faciō)

1. duh: Pl., V., H., Col., Plin., Cat. idr., odorem trahere naribus Ph., noto nares contingit odore V., omnis odor ad supera fertur Ci.; occ. vonj, smrad, hlap, para: Cat., Sen. tr., Col., Mart., Petr., Suet. idr., violaria spargunt odorem H., odore foeda camera S., o. oris C., intolerabili odoris foeditate Ci., volvitur ater odor tectis V., insolitus o. L., o. culinarum fumantium Sen. ph.

2. metaf. voh(anje) = vnaprejšnje čutenje, slutnja, domneva: Suet., Lact. idr., odore (nadih) aliquo legum recreatus Ci., furta odore aut aliquo vestigio persequi Ci., o. urbanitatis Ci., est non nullus odor dictaturae Ci. ep. nekako po diktaturi diši, šušlja se o diktaturi, qui quodam odore suspicionis Stalenum corruptum esse sensisset Ci. ki je bil to že nekoliko zavohal (zasledil) in sumil, da ..., lucri bonus est odor Iuv.

3. meton.
a) dišava = kadilo, kadivo, dišava, začimba, dišeča voda, mazilo, balzam; nav. pl.: Cat., Sen. ph., Arn. idr., vetus ara multo fumat odore (kolekt.) H., tus et odores H., ture, odoribus incensis Ci., unguenta atque odores Pl., Popaeae corpus differtum odoribus conditur T., liquidi odores H. mazila; atrib.: unguen odor Ap.
b) voh: Corn., Ambr.

Ogulnius -iī, m Ogúlnij, rim. rodovno ime. Poseb. znani so:

1. M. Ogulnius Mark Ogulnij, poslanec v Etrurijo l. 210, padel l. 196 v bojih z Bojci: L.

2. M. Ogulnius Gallus Mark Ogulnij Gal, pretor l. 182; L.

3. Q. Ogulnius Gallus Kvint Ogulnij Gal, tr. pl. l. 300, predlagatelj zakona lex Ogulnia, s katerim je bil plebejcem omogočen dostop do svečeniških služb, l. 296 kurulski edil, vodja deset(er)ih poslancev v Epidaver, l. 273 poslanec na dvor Ptolemajcev, l. 269 konzul s Fabijem Piktorjem, l. 257 diktator: L.

oleitās (oletās) -ātis, f (olea) pobiranje oliv: qui oleam legerint, omnes iuranto ad dominum aut ad custodem sese oleam non subripuisse neque quemquam suo dolo malo ea oleitate ex fundo L. Manli Ca.; tudi stiskanje oliv: ubi vindemia et oletas facta erit, praela extollito Ca.

Olynthus -ī, f (Ὄλυνϑος) Olínt, mesto na polotoku Halkidika, ki ga je l. 347 uničil makedonski kralj Filip: N., Plin., Sen. rh., Iuv.; v gr. obl. Olynthos -ī, f: Mel., Plin., Sen. rh. — Od tod preb. Olynthiī -ōrum, m (Ὀλύνϑιοι) Olíntijci, Olíntčani: N., Sen. rh.; sg. Olynthius -iī, m (Ὀλύνϑιος) Olíntijec, Olíntčan: Sen. rh.; Olynthia -ae, f Olíntija, olíntska okolica: Varr.

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).

Opsius -iī, m Ópsij(ev), rim. rodovno ime, npr. M. Opsius Mark Opsij, pretor l. 28 po Kr.: T.

Optātus -ī, m Optát, rim. priimek, npr. Flavius Optatus Flavij Optat, praefectus Aegypti l. 384: Cod. Th., Pall.

Orbilius (-iī) Pupillus -ī, m Orbílij Pupíl, Beneventčan, od l. 63 učitelj v Rimu, znan po strogosti; svoje učence je vse prerad ustrahoval s šibo: H.

Orbius -iī, m (orbus) Órbij, rim. nom. propr., npr. P. Orbius Publij Orbij, pravnik, pretor l. 63: Ci.

Orchius 3 Órhij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je C. Orchius Gaj Orhij, tr. pl. l. 182, predlagatelj zakona lex sumptuaria (lex Orchia) Macr.

Orcivius 3 Orcívij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je C. Orcivius Gaj Orcivij, pretor l. 66, Ciceronov stanovski kolega: Ci.

Ōrigenēs -is, m (Ὠριγένης) Orígen, grški cerkveni pisatelj, rojen najbrž v Aleksandriji okrog l. 185 po Kr., umrl v Tiru okrog l. 254 po Kr.: Eccl. — Od tod ōrigenistēs -ae, m origeníst, orígenovec, Orígenov privrženec: Hier.

Orontobatēs -is, m (Ὀροντοβάτης) Orontóbat, soregent in zet karijskega satrapa Piksodara, po njegovi smrti l. 334 upravitelj satrapije, branilec Halikarnasa pred Aleksandrom Velikim l. 334, poveljnik perzijskih čet pri Gavgameli (Gavgamelah): Cu.

Ostanes (Hostanes, Haustanes) -is, m Óstan (Hóstan, Haústan)

1. eden od upornikov, ki se je l. 327 dvignil proti Aleksandru Velikemu v Parajtakeni: Cu.

2. teolog na Kserksovem dvoru, okultist, čarovnik: Ap.