Franja

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

Mūtila -ae, f Mútila, mesto Histrov v Istri (zdaj Medulin), ki so ga Rimljani osvojili l. 177: L.

Mutilum -ī, n Mútil, mesto v Cispadanski Galiji: L.

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

Mutusca -ae, f (tudi Trebula Mutusca in samo Trebula) Mutúska, mesto na Sabinskem: V. — Od tod adj. Mutūscus 3 mutúški: Plin.

Mutycē -ēs, f (Μούτουκα) Mútika (Mutúka) mesto na jugovzhodu Sicilije (zdaj Modica): Sil. — Od tod adj. Mutycēnsis e mútiški: ager Ci.; subst. Mutycēnsēs -ium, m Mutičáni, preb. Mutike: Plin.

Mūza -ae, f (Μούζα sc. ἐμπόριον) Múza, trgovsko mesto na obali južne Arabije ob Rdečem morju: Plin.

Mycalēssos (Mycalēsos) -ī, m (Μυκαλησσός) Mikalés, gora in mesto v Bojotiji: Plin., Stat. — Od tod adj. Mycalēssius (Mycalēsius) 3 (Μυκαλήσσιος) mikaléški: Stat.

Mycēnae -ārum, f: V., H., O., Mel.; redkeje Mycēna -ae, f: V. in Mycēnē -ēs, f: Sil. (Μυκῆναι, Μυκήνη) Mikéne, Mikéna, staro mesto v Argolidi, prestolnica Atridov. — Od tod adj. Mycēnaeus 3 (Μυκηναῖος) mikénski: dux O. ali ductor V. Agamemnon, manus O. Agamemnonova (= Argivci pred Trojo), rates Pr. grško ladjevje pred Trojo pod vrhovnim poveljstvom Agamemnona; subst. Mycēnēnsēs -ium, m Mikénci, preb. Miken: Poeta ap. Ci.; Mycēnis -idis, acc. -ida, f (Μυκηνίς) Mikénka = Ifigenija, Agamemnonova hči: O., Iuv.

Mylasa -ōrum, n (Μύλασα) Mílaza (Mílaze), prastaro, največje in najlepše mesto v notranji Kariji (zdaj Melassa ali Melasso): Plin. — Od tod adj. Mylaseus 3 miláški: cannabis Plin.; Mylasius 3 miláški: ecdici Ci.; subst. Mylasēnī -ōrum, m ali Mylasēnses -ium, m Milažáni, preb. Milaze (Milaz): L. (soobl. Mylattēnses -ium, m Milažáni: Gell.); Mylaseus -eī, m (Μυλασεύς) Milažán, v pl. Mylasīs (= Μυλασεῖς): Ci. ep.

Myndos: Mel. in Myndus: Ci., L. -ī, f (Μύνδος) Míndos, mesto v Kariji s pristaniščem severozahodno od Halikarnasa, dorska naselbina (kasneje Mendes ali Mendesche, danes vas Gümuşlük). — Od tod prebivalci Myndiī -ōrum, m (Μύνδιοι) Míndijci, Mindošáni, preb. Mindosa: L.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.

Myrīna -ae, f (Μυρίνα) Mirína

I. utrjeno eolsko pristaniško mesto v Miziji nasproti Lezbosa: Ci. ep., L., T.; Vell. Od tod Myrīnus 3 mirínski Mart. —

II. mesto na Lemnosu: Plin. —

III. mesto na Kreti: Plin.

Myscelos -ī, m (Μύσκελ(λ)ος) Miskél, Ahajec, Alkmonov sin, ki je na povelje delfskega preročišča ustanovil mesto Kroton: O.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Myūns, Myūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Μυοῦς) Miúnt, mesto v Kariji ob južnem bregu Majandra, najmanjše mesto jonske zveze (zdaj Pallatia, Palatscha): N., Vitr., Plin. (po nekaterih izdajah Myuus).

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nabrissa (tudi Nebrissa in Nebrussa) -ae, f Nabrísa (Nebrísa, Nebrúsa), mesto v Betski Hispaniji: Plin., Sil.

Nacolēa (Nacolīa, Nacolĭa) -ae, f (Νακόλεια, Νακολία) Nakoléja (Nakolíja, Nakólija), mesto v Veliki Frigiji: Amm.